Jedro

Seštevka dveh zavarovalnin iz dveh zavarovalnih pogodb ni mogoče upoštevati, ker pomeni vsaka od zavarovalnih pogodb samostojno dejansko in pravno podlago spora. Ker nobeden od zahtevanih zneskov ne presega revizijskega praga, revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Tožnik je zahteval plačilo zavarovalnine na podlagi dveh zavarovalnih pogodb. Iz naslova dodatnega nezgodnega zavarovanja, sklenjenega hkrati z obveznim avtomobilskim zavarovanjem, je zahteval plačilo 700.000 SIT, iz naslova kolektivnega nezgodnega zavarovanja pa 955.603 SIT. Tako je s primarnim tožbenim zahtevkom uveljavljal plačilo 1,655.603 SIT, s podrejenim tožbenim zahtevkom pa še plačilo 700.000 SIT na podlagi prve pogodbe in 5.356 EUR na podlagi druge pogodbe, v kateri je bila zavarovalna vsota opredeljena v DEM. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženec plačati tožniku 170.000 SIT, v presežku pa je primarni tožbeni zahtevek zavrnilo in še odločilo o pravdnih stroških. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi le delno ugodilo tako, da je spremenilo stroškovno odločitev, sicer pa jo je zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Tožnik v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijske razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, predlaga pa razveljavitev sodb obeh sodišč in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

Po določbi drugega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007; ZPP - UPB3) je revizija v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe presega znesek 4.172,926 EUR (prej 1,000.000 SIT). Tožnik je kot revizijsko vrednost spora navedel znesek 1,485.603 SIT (sedaj 6.199,31 EUR), vendar taka opredelitev za ugotovitev revizijske vrednosti spora ni pravilna. Gre namreč za seštevek dveh zneskov, s katerima v pravdi ni uspel: zavrnjenega zneska 530.000 SIT (sedaj 2.211,65 EUR) iz naslova prve zavarovalne pogodbe, ki jo je sklenil sam, in celotnega zavrnjenega zneska 955.603 SIT (sedaj 3.987,66 EUR) iz naslova kolektivnega nezgodnega zavarovanja. Seštevka ni mogoče upoštevati zato, ker je vsaka zavarovalna pogodba samostojna, sklenjena ob različnih časovnih okoliščinah in z različno vsebino, zato pogodbi pomenita tudi različno dejansko in pravno podlago spora. Ker ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 41. člena ZPP v zvezi z 39. členom ZPP za seštevanje revizijsko spornih zneskov, je treba po drugem odstavku istega člena upoštevati vrednost vsakega posameznega zahtevka.

Nobeden od navedenih zneskov ne presega revizijskega praga. Zato je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP o tožnikovi nedovoljeni reviziji odločilo kot v izreku tega sklepa, ki zajema tudi odločitev o tožnikovih priglašenih revizijskih stroških.