Jedro

Standard objektivne nepristranskosti in neodvisnosti pomeni, da so nedopustna kakršnakoli razmerja med osebami, ki odločajo v določeni zadevi, in strankami v postopku. Na podlagi dosedanjega ravnanja sodišča v obravnavanem sporu ni mogoče sklepati, da bi bile prisotne okoliščine, zaradi katerih bi to imelo osebne razloge za odločanje v korist ene izmed strank, in ki bi onemogočale ali oteževale objektivno, nepristransko sojenje z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Med pravdnima strankama je v teku pravdni postopek zaradi ugotovitve neveljavnosti pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice, št. 1/2007 z dne 5. 2. 2007 in vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja glede nepremičnin, individualiziranih v tožbenem zahtevku.

2. Z vlogo z dne 15. 6. 2009 je tožena stranka predlagala prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Kot bistveno navaja, da so predmet postopka v naravi zemljišča, ki ležijo v središču Nove Gorice. V zvezi z njimi je prisotno veliko zanimanje in razburjenje javnosti, pri čemer se sklicuje na objavljene časopisne članke, prispevek na radiu in zapisnik seje mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica. Pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici je pod opr. št. St 19/2007 tekel postopek uvedbe stečajnega postopka zoper S. Na predlog S. je Vrhovno sodišče Republike Slovenije sprejelo sklep III R 25/2008 z dne 4. 11. 2008, s katerim je ugodilo predlogu in kot drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje o predlogu za začetek stečaja določilo Okrožno sodišče v Ljubljani. Zavzelo je stališče, da lahko razburjenje lokalnega prebivalstva, pogojeno s prepletenostjo spornih in nasprotujočih si interesov, z gledišča razumnega in objektivnega opazovalca vzbudi dvom v nepristranost stvarno in krajevno pristojnega sodišča. Kriterij objektivne nepristranskosti je bil odločilen tudi v zadevi III R 34/2007. 3. Predlog ni utemeljen.

4. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

5. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku). Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. S strani tožene stranke predložene listine (fotokopije časopisnih člankov, izpis izjave M. B. na Radiu 1 z dne 16. 1. 2008 in povzetek izjave mestnega svetnika D. M. na seji mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica z dne 29. 1. 2009) dokazujejo zanimanje javnosti za izid predmetnega pravdnega postopka in prepletenost različnih interesov v sporu. Vendar pa ta okoliščina sama po sebi ne more zadoščati za upravičen dvom v nepristranskost sodišča kot celote v obravnavanem primeru, ne v subjektivnem ne v objektivnem smislu.

6. Standard objektivne nepristranskosti in neodvisnosti pomeni, da so nedopustna kakršnakoli razmerja med osebami, ki odločajo v določeni zadevi, in strankami v postopku. Na podlagi dosedanjega ravnanja sodišča v obravnavanem sporu ni mogoče sklepati, da bi bile prisotne okoliščine, zaradi katerih bi to imelo osebne razloge za odločanje v korist ene izmed strank, in ki bi onemogočale ali oteževale objektivno, nepristransko sojenje z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev.

7. Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije predlog zavrnilo.