Jedro

Po stališču sodišča je potrebno, zlasti ob upoštevanju kriterijev in meril, kot so navedeni v javnem razpisu, določbo devetega odstavka tč. H, III-C Metodologije tolmačiti tako, kot glasi, torej, da se upoštevajo (vsa) sredstva, ki so jih predlagani člani programske skupine v zadnjih petih letih pred objavo poziva/razpisa pridobili na razpisih za raziskovalne projekte in mlade raziskovalce.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Izpodbijana odločba Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport številka 6037-24/2016-75 z dne 22. 7. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od prejema te sodbe, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Obrazložitev

_Iz izpodbijane odločbe_

1. V predmetni zadevi je naslovno sodišče že odločalo, in sicer je s sodbo II U 26/2017-20 z dne 5. 6. 2019 ugodilo tožbi, odločbo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, št. 6037-24/2016/19 z dne 20. 12. 2016 odpravilo in zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek.

2. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v ponovnem postopku izdalo izpodbijano odločbo, s katero je zavrnilo prijavo tožeče stranke v zadevi javnega razpisa za podelitev koncesije za izvajanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti v obliki raziskovalnih programov za novi raziskovalni program X2-0039 z naslovom „Optični kemijski/bio senzorski sistemi ( ... )“, raziskovalno področje 2.04 Materiali.

3. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Javna agencija za raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju agencija) na podlagi Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (v nadaljevanju ZRRD), Pravilnika o koncesiji za izvajanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju Pravilnik o koncesiji) ter ustreznega sklepa o javnem razpisu, objavila javni razpis ter hkrati, na podlagi Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju Pravilnik o postopkih), objavila tudi javni poziv za oddajo prijav za financiranje raziskovalnih programov za naslednje obdobje financiranja in poročil o rezultatih raziskovalnih programov za preteklo obdobje financiranja.

4. Prijava tožeče stranke je bila najprej zavrnjena, vendar je bilo njeni pritožbi ugodeno in je bila vloga uvrščena v ocenjevalni postopek.

5. Na podlagi povprečne ocene dveh tujih recenzentov (19,5 točk), ki jo je vloga tožeče stranke v postopku ocenjevanja dosegla, je bila s strani Občasnega strokovnega telesa za ocenjevanje raziskovalnih programov v letu 2016 (v nadaljevanju OST) predlagana v štiriletno financiranje. Predlog OST je obravnaval Znanstveni svet agencije (v nadaljevanju ZSA) in ga potrdil. 6. ZSA se je seznanil z rezultati finančnega vrednotenja programskih skupin v letu 2016, ki ga je v skladu s 6.2 točko javnega poziva, 6.2 točko javnega razpisa, 63. členom Pravilnika o postopkih, 22.a členom Pravilnika o koncesiji in Metodologijo ocenjevanja prijav za razpise (v nadaljevanju Metodologija), izvedla agencija.

7. V zvezi z vlogo tožeče stranke je bilo ugotovljeno, da znaša izračunan obseg financiranja novega raziskovalnega programa X-0039 7.279,92 EUR. Ta izračun temelji na določbah Metodologije, tč. H, III-C, deveti odstavek, po katerih se za nove raziskovalne programe obseg sredstev določi tako, da se povprečni obseg sredstev, ki so jih predlagani člani programske skupine v zadnjih petih letih pred objavo poziva/razpisa pridobili na razpisih agencije za raziskovalne projekte in mlade raziskovalce, množi s količnikom vede, na kateri se program ocenjuje.

8. Po tem izračunu je bilo ugotovljeno, da sredstva za kazalec 1.10 za člane predlaganega raziskovalnega programa X2-0039 v okviru prijavitelja znašajo 51.814,36 EUR (od teh 51.814,36 EUR za raziskovalne projekte in 0,00 EUR za mlade raziskovalce), povprečje v zadnjih petih letih pa znaša 10.362,87 EUR. Navedeni znesek se nato množili s količnikom vede, ki za tehniške vede znaša 0,7025, nakar je bilo ugotovljeno, da izračunani obseg financiranja novega raziskovalnega programa X2-0039 znaša 7.279.92 EUR, kar pomeni, da ne dosega letnega obsega financiranja programske skupine, t.j. 1 FTE cenovne kategorije A v višini najmanj 51.714,00 EUR. Na podlagi navedenega je ZSA predlagal, da se prijava raziskovalnega programa tožeče stranke zavrne, čemur je tožena stranka v izpodbijani odločbi tudi sledila.

9. V skladu z napotilom naslovnega sodišča je tožena stranka v izpodbijani odločbi še dodatno pojasnila, da je cilj ureditve 63. člena Pravilnika o postopkih, na podlagi katerega se obseg financiranja programske skupine poveča, če je ta nadpovprečna po vsaj enem znanstvenem in vsaj enem relevančnem merilu, oziroma se v nasprotnem primeru zmanjša, v zagotavljanju primerljivih pogojev delovanja vsem programskim skupinam. Ko sta znanstveni in relevančni kriterij izpolnjena, je namreč izračun povečanja obstoječega obsega financiranja raziskovalnega programa odvisen zgolj od meril znanstvenega kriterija. Pri novih raziskovalnih programih pa se obseg financiranja določi tako, da se ga umesti na povprečno vrednost uporabljenega merila, t. j. merila znanstvenega kriterija, medtem ko se za relevančni kriterij predpostavlja, da je izpolnjen. Glede na to, da se pri določanju obsega financiranja novih raziskovalnih programov šteje relevančni kriterij kot izpolnjen, je po mnenju tožene stranke logičen zaključek, da je v Metodologiji navedeno besedno zvezo „sredstva za raziskovalne projekte in mlade raziskovalce“ potrebno razumeti kot sredstva, pridobljena od agencije, za izvajanje raziskovalnih projektov in za usposabljanje mladih raziskovalcev (znanstveni kriterij). Takšna razlaga pomeni uporabo enakih kazalnikov in meril pri določanju obsega sredstev obstoječim in novim raziskovalnim programom. Tožena stranka pa je, skladno z napotilom sodišča, tudi pojasnila, da izhaja vrednost 1 FTE cenovne kategorije, ki opredeljuje minimalni letni obseg financiranja programske skupine v vrednosti 51.714,00 EUR, iz dokumenta Cena ekvivalenta polne zaposlitve za leto 2017 št. 410-1/2016-77 z dne 15. 6. 2016. _Tožbene navedbe_

10. Tožeča stranka v tožbi navaja, da ZRRD ne vsebuje meril za izbor, tožena stranka pa arbitrarno interpretira merilo za izbor na način, da je potrebno v Metodologiji navedeno besedno zvezo „sredstva za raziskovalne projekte in mlade raziskovalce“ razumeti kot „sredstva, pridobljena od agencije“. Poudarja, da je treba jezikovno razlago vedno uporabiti primarno, izpodbijana odločba pa z določitvijo dodatnega pogoja „na razpisih agencije“ očitno prekorači meje jezikovne razlage spornega določila Metodologije. Tudi v kolikor bi sodišče sledilo teleološki razlagi, ponujeni s strani tožene stranke, pa je v konkretnem primeru treba uporabiti institut exceptio illegalis, in sicer zaradi zagotovitve enakopravnosti in konkurenčnosti na javnem razpisu. V zvezi s tem se sklicuje na 14. člen Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS; enakost pred zakonom) in 74. člen URS (svobodna gospodarska pobuda). Opozarja še, da v primeru financiranja obstoječih in novih raziskovalnih programov ne gre za enaka pravna razmerja, saj gre pri obstoječih programih za povečanje, zmanjšanje ali ohranitev obsega financiranja, pri novih raziskovalnih programih pa za določitev obsega financiranja. Tožeča stranka tudi zatrjuje, da uporaba merila „na razpisih agencije“ pri financiranju novih raziskovalnih projektov bistveno omejuje konkurenco na način, da ne omogoča vstopa na koncesionirano področje raziskovalnim programom, katerih nosilci predhodno še niso sodelovali na razpisih agencije. Gre torej za uporabo nedopustnega omejitvenega kriterija.

11. Tožeča stranka nadalje še navaja, da so dodatna pojasnila v izpodbijani odločbi vsebinsko in pomensko povsem izpraznjena ter da tožena stranka ni spoštovala instančnih napotkov. Izpostavlja, da mora organ, ki podeljuje koncesijo, v odločbi o podelitvi koncesije obrazložiti razloge za dodelitev točk po posameznih kriterijih oziroma merilih za vsakega ponudnika posebej, v obrazložitvi pa morajo biti navedeni tudi razlogi o tem, zakaj je prijava izbranega ponudnika prejela večje število točk v primerjavi z neizbranimi ponudniki. Le s takšno obrazložitvijo je neizbranim ponudnikom zagotovljeno učinkovito izpodbijanje odločbe in s tem učinkovito sodno varstvo (kot je navedlo Upravno sodišče RS v zadevi II U 246/2014).

_Navedbe tožene stranke_

12. Tožena stranka v odgovoru na tožbo obširno pojasnjuje, zakaj so po njenem mnenju ugovori glede podzakonskih aktov kot pravnih podlag neutemeljeni. V zvezi z uporabo nedopustnega kriterija oz. merila „na razpisih agencije“ pri financiranju novih raziskovalnih programov pa opozarja na kazalec 1.10 „Sredstva, pridobljena od agencije, za izvajanje raziskovalnih projektov in usposabljanje mladih raziskovalcev“, določen v 63. členu Pravilnika o postopkih, katerega kazalci in kriteriji se v skladu s 67. členom tega Pravilnika uporabljajo pri določanju obsega raziskovalnih programov. Vzporeditev navedenega določila Pravilnika oz. kazalca z Metodologijo, ki določa, da se kot merilo uporablja količnik sredstev za raziskovalne projekte in mlade raziskovalce, ob nadaljnjem upoštevanju dejstva, da je merilo v hierarhiji elementov ocenjevanja prilagojeno kazalcem, vodi do nedvoumnega zaključka, da se pri navedenem merilu upoštevajo izključno sredstva agencije, saj z interpretacijo merila ni mogoče širiti namena, določenega s kazalcem. Glede elementov ocenjevanja še dodatno pojasnjuje, da se za ocenjevanje prijav uporabljajo kriteriji, kazalci in merila. Za vsak kriterij se lahko uporabi večje število kazalcev. Vrednotenje kazalcev pa se opravi z enim ali več meril. 13. Tožena stranka nadalje navaja, da je v poglavju H, III-C, prvi odstavek Metodologije, navedeno tudi, da se sredstva za raziskovalne projekte določijo na podlagi PRU obrazcev projektov. Obrazci PRU so tehnična značilnost poslovanja agencije, ki jih drugi domači in tuji financerji ne uporabljajo, zato njihova uporaba v primeru upoštevanja sredstev izven agencije niti ne bi bila možna. Mladi raziskovalci pa so eden od programov agencije in na nek način blagovna znamka agencije. Gre za izraz „terminus technicus“, ki pomeni doktorske študente, ki jih financira agencija in ne kdo drug. Besedna zveza „za raziskovalne projekte in mlade raziskovalce“ se tako po prepričanju tožene stranke nedvomno nanaša na razpise agencije za raziskovalne projekte in mlade raziskovalce ter posledično na sredstva iz tega naslova.

14. Po prepričanju tožene stranke takšno tolmačenje dodatno izhaja tudi iz določbe o izračunu količnika vede, ki se uporablja pri določanju obsega financiranja raziskovalnega programa. Metodologija v četrtem odstavku poglavja H, III-C, določa, da se količnik vede izračuna tako, da se sredstva članov programskih skupin iz obravnavanega vira na posamezni vedi deli s sredstvi za financiranje raziskovalnega programa. Kateri so „obravnavani viri“, izhaja iz predhodnih odstavkov Metodologije, in sicer so to količnik sredstev za raziskovalne projekte in mlade raziskovalce; količnik EU sredstev in sredstev mednarodnega sodelovanja; količnik sredstev iz gospodarstva; količnik sredstev drugih ministrstev. Tudi tu Metodologija pri merilu „količnik sredstev za raziskovalne projekte in mlade raziskovalce“ uporablja besedno zvezo „sredstva za raziskovalne projekte in mlade raziskovalce“ (torej enako kot v odstavku za izračun obsega sredstev novih raziskovalnih programov), pri čemer je v uvodnem stavku določila jasno določeno, da so to merila kazalcev za kriterije iz 63. člena Pravilnika o postopkih. V skladu s tem pravilnikom pa se za kriterij raziskovalne uspešnosti uporablja kazalec „sredstva, pridobljena od agencije, za izvajanje raziskovalnih projektov in usposabljanje mladih raziskovalcev“. Iz vsega navedenega tako logično sledi, da se lahko sredstva za raziskovalne projekte in mlade raziskovalce nanašajo izključno na sredstva agencije. Če ne bi bilo tako, bi sredstva iz poljubnih virov množili s količnikom, ki je izračunan izključno na podlagi sredstev agencije, kar pa bi bilo povsem nesmiselno. Namen določbe in s tem uporabe sredstev agencije je, da se zagotovi nek minimalni nivo raziskovalne uspešnosti raziskovalnih skupin, da se jim raziskovalni program lahko financira, to pa poleg obstoječih raziskovalnih programov velja tudi za nove programe. Sredstva, ki jih raziskovalna agencija pridobi izven agencije, pa so merilo relevančnega kriterija in ne kriterija raziskovalne uspešnosti.

15. Tožena stranka ugovarja tudi tožbenim navedbam o nezadostni obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga sodišču, da tožbo kot neutemeljeno zavrne ter potrdi izpodbijano odločbo.

**K točki I izreka:**

16. Tožba je utemeljena.

17. Sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožena stranka, v skladu z napotki naslovnega sodišča v izpodbijani odločbi, podrobno pojasnila svojo odločitev v zvezi s samim načinom izračuna obsega financiranja in tudi, zakaj je upoštevala le sredstva, ki so jih predlagani člani programske skupine pridobili v zadnjih petih letih pred objavo javnega razpisa na razpisih agencije, kakor tudi izračun in pravno podlago za določen prag za financiranje, t.j. 51.714,00 EUR. Po presoji sodišča tako ne gre slediti tožbenim navedbam, da odločba ni zadostno obrazložena.

18. Med strankama je v ponovnem postopku ostala sporna razlaga devetega odstavka tč. H, III-C Metodologije, ki določa, da se za nove raziskovalne programe obseg sredstev določi tako, da se povprečni obseg sredstev, ki so jih predlagani člani programske skupine v zadnjih petih letih pred objavo poziva/razpisa pridobili na razpisih za raziskovalne projekte in mlade raziskovalce, množi s količnikom vede, na kateri se program ocenjuje. Tožeča stranka se pri tem zavzema za jezikovno razlago navedene določbe, tožena stranka pa vztraja pri tem, da je potrebno citirano določbo tolmačiti v povezavi z drugimi določbami Metodologije in Pravilnika o postopkih ter je zato pri odločanju uporabila namensko (teleološko) razlago, v skladu s katero je upoštevala zgolj sredstva, pridobljena s strani agencije, na razpisih za raziskovalne projekte in mlade raziskovalce.

19. V upravnem sporu sodišče presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, v tem okviru pa preveri tudi postopek ocenjevanja vlog, predvsem pa, ali so bili kriteriji za ocenjevanje dovolj jasni, konkretizirani in tudi uporabljeni1 ter ali je strokovna komisija svojo oceno ustrezno utemeljila ob upoštevanju vseh dejstev in dokazov ter meril - kriterijev iz javnega razpisa po predpisanem postopku.2 Uspeh prijaviteljev na javnem razpisu pa mora biti odvisen zgolj od izpolnjevanja v naprej natančno določenih objektivnih kriterijev in meril javnega razpisa, ki morajo imeti podlago v veljavnih predpisih.3

20. V obravnavani zadevi so bili kriteriji in merila za določitev obsega financiranja opredeljeni v točki 6.2. javnega razpisa, v kateri je zapisano, da so kriterija in kazalci, ki se upoštevajo pri določitvi obsega financiranja raziskovalnega programa, določeni v 63. členu Pravilnika o postopkih. Kriterija iz prejšnjega odstavka sta: raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev (znanstveni kriterij) in družbeno-ekonomska oziroma kulturna relevantnost raziskovalnih rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev (relevančni kriterij). V skladu s tretjim odstavkom 63. člena Pravilnika o postopkih to pomeni, da se za ocenjevanje po znanstvenem kriteriju med drugim uporabi kazalec 1.10 - sredstva, pridobljena od agencije, za izvajanje raziskovalnih projektov in usposabljanje mladih raziskovalcev, v skladu s petim odstavkom 63. člena Pravilnika o postopkih pa se po relevančnem kriteriju uporabi kazalec 2.1 - sredstva drugih uporabnikov (ocena A3). Javni razpis nadalje določa, da se v primeru novega raziskovalnega programa pri kriterijih iz prejšnjega programa oceni rezultate predlaganih članov programske skupine prijavitelja in izvajalcev raziskovalnega programa, poleg tega pa še izrecno navaja, da so merila za vrednotenje kazalcev ter postopek vrednotenja raziskovalnih programov konkretizirani v Metodologiji.

21. Sodišče po proučitvi zadeve ugotavlja, da razpisnih pogojev in sporne določbe Metodologije, ki se edina izrecno nanaša na izračun obsega financiranja novih raziskovalnih programov, ob prijavi na razpis nikakor ni bilo mogoče razumeti na način, kot ga je v izpodbijani odločbi obrazložila tožena stranka. Tožeča stranka je bila namreč v javnem razpisu, enako kot tudi ostali prijavitelji, seznanjena, da se bodo pri izračunu obsega financiranja upoštevala tako sredstva, pridobljena od agencije, za izvajanje raziskovalnih projektov in usposabljanje mladih raziskovalcev (v okviru znanstvenega kriterija), kot tudi sredstva drugih uporabnikov (v okviru relevančnega kriterija). Nadalje je bila seznanjena, da se bodo upoštevala merila iz Metodologije, ki v devetem odstavku tč. H, III-C Metodologije določa le, da se bodo v primeru novih raziskovalnih programov pri izračunu obsega financiranja upoštevala sredstva, ki so jih predlagani člani programske skupine v zadnjih petih letih pred objavo poziva/razpisa pridobili na razpisih za raziskovalne projekte in mlade raziskovalce.

22. Po stališču sodišča je tako potrebno, zlasti ob upoštevanju kriterijev in meril, kot so navedeni v javnem razpisu, določbo devetega odstavka tč. H, III-C Metodologije tolmačiti tako, kot glasi, torej, da se upoštevajo (vsa) sredstva, ki so jih predlagani člani programske skupine v zadnjih petih letih pred objavo poziva/razpisa pridobili na razpisih za raziskovalne projekte in mlade raziskovalce. Kot je Upravno sodišče RS že zavzelo stališče v sodbi I U 1792/2018-17 z dne 1. 10. 2019, mora biti prijaviteljem v času, ko pripravljajo (zahtevno) prijavo na razpis, nedvoumno poznano, kateri kriteriji so pogoj za izbor, saj lahko le v tem primeru oddajo pravilno sestavljeno prijavo oziroma jo sestavijo tako, da ustreza zahtevam. Poleg tega pa sodišče ocenjuje, da če bi bil namen ureditve Metodologije, da se v primeru novih raziskovalnih programov upoštevajo zgolj sredstva, pridobljena na razpisih agencije, bi gotovo predpis to jasno izrazil. 23. Takšno stališče je nenazadnje zavzela tudi Komisija za pritožbe pri agenciji, ko je odločala o pritožbi tožeče stranke zoper sklep o zavrnitvi prijave na javni razpis. Agencija je namreč že ob presojanju izpolnjevanja pogoja za prijavo na razpis, določenega v 3. točki javnega razpisa, določbo četrtega odstavka 64. člena Pravilnika o postopkih tolmačila na način, da je izpolnjevanje pogoja nosilstva raziskovalnega projekta pogojevala s financiranjem s strani agencije, čeprav tega dodatnega pogoja navedeni pravilnik ni določal, kar pa je Komisija za pritožbe zavrnila. Iz obrazložitve tega sklepa (stran 4) tako izhaja njihova utemeljitev: „Izhajajoč iz namena, da se uvedejo minimalne zahteve za nove prijavitelje raziskovalnih programov, ki pomenijo izkazovanje aktivnosti in sposobnosti pri pridobivanju sredstev za raziskovalno dejavnost, s čimer se zagotavlja tudi kakovost raziskovalnih programov, je treba pri ugotavljanju izpolnjevanja zahtevanih pogojev upoštevati tako sredstva, ki jih je prijavitelj pridobil za izvajanje raziskovalnih projektov s strani agencije, kot tudi sredstva, ki jih je pridobil izven agencije. Navedeno stališče potrjuje tudi dejstvo, da se v postopku ocenjevanja raziskovalnih programov kot tudi v morebitnih postopkih povečevanja financiranja raziskovalnih programov (63. člen Pravilnika o postopkih), pri ocenjevanju upoštevata tako kazalec sredstev, pridobljenih od agencije, za izvajanje raziskovalnih programov in usposabljanje mladih raziskovalcev, kot tudi kazalec sredstev drugih uporabnikov (sredstva izven agencije)“.

24. Sodišče v okviru presoje zakonitosti izpodbijane odločbe nadalje še ugotavlja, da iz določbe 6.2. javnega razpisa in tretjega odstavka 62. člena Pravilnika o postopkih ter določb Metodologije tudi ni mogoče razumeti, da je minimalni obseg financiranja v višini 1 FTE kategorije cene raziskovalne ure A opredeljen kot razpisni pogoj, torej pogoj za izbor oziroma za podelitev koncesije. Iz navedenih določb je moč razumeti zgolj to, kako se izračuna obseg sredstev financiranja in kakšen je minimalni obseg financiranja, kar pa samo po sebi še ni pogoj. Ker doseganje minimalnega obsega financiranja 1 FTE kategorije cene raziskovalne ure A ni bilo določeno kot pogoj za izbor že obstoječega raziskovalnega programa (na novem javnem razpisu), tudi ni mogoče razumeti, da je tak pogoj določen za nove programe, ki prvič konkurirajo za pridobitev koncesije, ne da bi bilo to posebej tako določeno.4

25. Sodišče tako zaključuje, da je tožena stranka nepravilno uporabila materialno določbo devetega odstavka tč. H, III-C Metodologije in določbo tretjega odstavka 62. člena Pravilnika o postopkih.

26. Iz vseh opisanih razlogov je sodišče, skladno s 4. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1, tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo, v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1, vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. Tožena stranka bo morala pri ponovnem odločanju upoštevati četrti odstavek 64. člena ZUS-1. 27. Sodišče je na podlagi 2. točke drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti. Prav tako je bila med strankama sporna le razlaga materialne določbe devetega odstavka tč. H, III-C Metodologije, medtem ko relevantno dejansko stanje v predmetni zadevi, t. j. razpisni pogoji za dodelitev koncesije in sam potek ocenjevanja, kar je vse razvidno že iz listinske dokumentacije, med strankama ni sporno.

**K točki II izreka:**

28. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožeča stranka, ki jo zastopa odvetnik kot pooblaščenec, upravičena do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki. Sodna taksa bo tožeči stranki vrnjena po uradni dolžnosti.

29. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi s 378. členom OZ – enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 prim. sodba Vrhovnega sodišča X Ips 725/2008 z dne 15. 12. 2010. 2 prim. sodba Upravnega sodišča I U 786/2017-9 z dne 30. 1. 2018, točka 21. 3 prim. sodba Upravnega sodišča RS I U 618/2016-8 z dne 4. 10. 2017, točka 15. 4 Navedeno je ugotovilo tudi Upravno sodišče RS v že zgoraj omenjeni zadevi I U 1792/2018-17, ki se nanaša na isti javni razpis.