Jedro

Tožena stranka je z uvedbo novega plačnega sistema uskladila sistemizacijo delovnih mest, tako da delovno mesto strežnice obsega opravljanje kurirskih del, del gospodinje in čistilke. Vse delavce, ki opravljajo kurirska dela, je prevedla kot strežnice. Takšna prevedba je zakonita, tožnici (ki je opravljala kurirska dela) pa je bil zakonito ponujen aneks k pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto strežnica, za katerega je predvidena druga stopnja strokovne izobrazbe, ki je najbližja stopnji (in vrsti) strokovne izobrazbe, kot jo ima tožnica (dokončana osnovna šola).

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita izpodbijana sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je aneks k pogodbi o zaposlitvi z dne 1. 8. 2008 nezakonit in da je tožena stranka dolžna tožnico uvrstiti v 15. plačilni razred. S sklepom je zavrglo tožbo v delu zahtevka, ki se nanaša na predložitev v podpis aneksa k pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto kurir II (1. točka izreka sklepa) in tožnici naložilo, da sama nosi svoje stroške postopka, toženi stranki pa je dolžna povrniti njene stroške v znesku 10,27 EUR v 15 dneh, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila (2. točka izreka sklepa).

Tožnica vlaga pravočasno pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava po 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku in toženi stranki naloži, da je dolžna tožnici povrniti stroške pravdnega postopka in pritožbene stroške skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo (pravilno sklepom) s tem, ko je zavrglo tožbo v delu zahtevka, ki se nanaša na predložitev v podpis aneksa k pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto kurir II, bistveno kršilo določbe pravnega postopka, saj je napačno ugotovilo, da tožnica nima pravnega interesa za ta del tožbenega zahtevka. V individualnem delovnem sporu, ki je bil pravnomočno končan s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. Pdp 809/2009, je bilo odločeno o nezakoniti premestitvi tožnice v času pred prevedbo. Tožnica je v postopku uspela tako, da se jo ni premestilo v operacijski blok pri toženi stranki na delovno mesto operacijske strežnice in da jo mora tožena stranka pozvati nazaj na delovno mesto kurirke v porodnem bloku. Ker se sodišče prve stopnje sklicuje na to, da je po pravnomočno zaključenem postopku (opr. št. I Pd 43/2008) del zahtevka, ki se nanaša na zaposlitev na delovnem mestu kurir II, že izpolnjen, je napačna ugotovitev sodišča, da je aneks k pogodbi o zaposlitvi z dne 1. 8. 2008 zakonit. Sodišče je v celoti sledilo izpovedbam zaslišanih prič, ki so po mnenju tožnice pristranske, saj so govorile predvsem v korist delodajalca. Iz same primerjave delokroga kurirke in primerjave del in nalog strežnice je mogoče ugotoviti, da so ta dela povsem različna. Najpomembnejše kurirsko delo je bila dostava sanitarnega materiala iz lekarne in skladišča, dostava potrošnega materiala ter odnašanje vzorcev krvi in drugih materialov v ustrezne laboratorije, pomoč medicinskim sestram pri spremstvu porodnic v porodni blok, prenašanje oblek iz garderobe na oddelek, kjer je nameščena porodnica ter spremljanje spremljevalca porodnice v porodni blok. V dopoldanski in popoldanski izmeni so prostore čistile čistilke, samo ponoči je včasih prostore očistila tudi kurirka. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo, pri tem pa je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določbe postopka, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja: - da je bila na podlagi Akta o sistemizaciji delovnih mest tožene stranke z dne 21. 4. 1999 (B4) bolniška strežnica II razporejena v plačilni razred s količnikom 1,30 medtem, ko je bilo delovno mesto kurirja razporejeno v plačilni razred s količnikom 1,35 (torej je bilo višje vrednoteno kot bolniška strežnica); - tožnica je v času od leta 1999 do 2004 trikrat napredovala in tako dosegla 12 plačilni razred; - iz aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Ur. l. RS, št. 15/94 in nadaljnji) je razvidno, da je delovno mesto plačilne skupine J – kurir II v plačilnem razredu 7 z možnostjo napredovanja do plačilnega razreda 17, medtem, ko je delovno mesto strežnice II v plačilnem razredu 10 z možnostjo napredovanja plačilnega razreda 20; - tožena stranka je dne 1. 8. 2008 sprejela Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, ki v katalogu funkcije delovnih mest in nazivov določa delovno mesto kurirja II z začetnim plačilnim razredom 7 in z možnostjo napredovanja do 17. plačilnega razreda ter strežnice II z začetnim plačilnim razredom 10 in možnostjo napredovanja do 20. plačilnega razreda (B9).

Na podlagi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS – Ur. l. RS, št. 95/2007/UPB7) je prišlo pri toženi stranki do prevedbe delovnih mest v skladu z novo plačno zakonodajo. Iz dokaznega postopka sodišča prve stopnje izhaja, da je v organizacijski enoti ginekološka klinika pri toženi stranki prišlo do prevedbe tako, da so vsi kurirji postali bolniške strežnice (in s tem napredovali za tri plačilne razrede), saj je prišlo do spremembe sistemizacije delovnih mest tako, da se je uskladilo opravljanje kurirskih del, ki je do takrat zajemalo tudi delo gospodinje in čistilke, in sicer tako, da so dotedaj zaposlene delavke na delovnih mestih kurir postale strežnice. Iz opisnega lista zahtevnosti delovnega mesta bolniške strežnice II izhaja, da obsega delokrog gospodinje, kurirja in čistilke (B3).

Plače v javnem sektorju (sistem plač, pravila za njihovo določanje, obračunavanje in izplačevanje ter pravila za določanje obsega sredstev za plače) ureja ZSPJS (člen 1). Namen ZSPJS je torej poenotenje sistema plač v javnem sektorju. ZSPJS ne določa pogojev za zasedbo delovnih mest oziroma za sklepanje pogodb o zaposlitvi, zato je potrebno glede na navedeno na podlagi 5. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadaljnji) upoštevati določbe predpisov, ki urejajo delovna razmerja (ZDR) in kolektivnih pogodb ter še posebej Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Delovna mesta in nazivi javnih uslužbencev so opredeljeni v katalogu funkcij delovnih mest in nazivov (5. točka 2. člena ZSPJS), ki ga za plačilne podskupine od A1 do J3 objavi Vlada RS (tretji odstavek 7. člena ZSPJS) v skladu z zakonom, podzakonskim predpisom, splošnim aktom organa ali kolektivno pogodbo, pri čemer ta katalog zajema tudi tarifni razred in plačilni razred delovnega mesta (četrti odstavek 7. člena ZSPJS). Po prvem odstavku 8. člena ZSPJS izražajo tarifni razredi stopnjo zahtevnosti delovnih mest in nazivov glede na zahtevano izobrazbo oziroma usposobljenost. Tarifni razredi so določeni v tretjem odstavku 8. člena ZSPJS glede na uspešno končano izobraževanje oziroma pridobljeno usposobljenost (ki je praviloma potrebna za opravljanje delovnih nalog). Zahtevnost delovnega mesta se določa z zahtevnostjo nalog in iz njih izhajajočo zahtevano usposobljenostjo, kar izhaja iz drugega odstavka 9. člena ZSPJS. Po 49.a členu ZSPJS se za določitev plačnega razreda javnega uslužbenca na podlagi tega zakona opravi prevedba nominalnih zneskov osnovnih plač, določenih za delovna mesta oziroma nazive nominalnih zneskov osnovnih plač javnih uslužbencev po predpisih in kolektivnih pogodbah, ki se uporabljajo do izplačila plače po tem zakonu.

Na podlagi navedenega je zaključiti, da je potrebno pri določitvi plač po ZSPJS upoštevati predpisano in doseženo stopnjo strokovne izobrazbe za določeno delovno mesto, razen v primerih, ki so izrecno določeni z zakonom (npr. 14. člen ZSPJS). Z aneksom h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Aneks k PKP, Ur. l. RS, št. 60/08), ki je bil sklenjen na podlagi drugega odstavka 13. člena ZSPJS, so pogodbene stranke določile in uvrstile delovna mesta (in nazive) tudi plačne skupine J (v katere sodi tožnica).

Ob navedeni uredbi in upoštevaje predvideno izjemo v prvem odstavku 14. člena ZSPJS je tožnici ponujen aneks k pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto strežnica II, ki je v aktu o sistemizaciji sistemizirano delovno mesto (v delokrog katerega spadajo dela gospodinje, kurirje in čistilke) in za katerega je predvidena druga stopnja strokovne izobrazbe, zakonit glede na to, da je najbližje stopnji (in vrsti) strokovne izobrazbe, ki jo ima tožnica (končana osnovna šola – II. stopnja izobrazbe). Ker je tožena stranka z uvedbo novega plačnega sistema in sprememb sistemizacije delovnih mest uskladila tako, da delovno mesto strežnice obsega opravljanje tudi kurirskih del, del gospodinje in čistilke, je vse delavce, ki so opravljali kurirska dela, prevedla kot strežnice (kjer ni bilo mogoče ločiti kurirskih in ostalih del). V skladu z ZSPJS je bilo delovno mesto kurirjev prevedeno v delovno mesto strežnic, kar je bilo že v izhodišču za tri razrede višje ovrednoteno. Prevedba je bila glede na navedeno tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna in je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožničin zahtevek.

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo del tožbe v zvezi s tožbenim zahtevkom, ki se nanaša na predložitev v podpis aneksa pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto kurir II, ker je ta že izpolnjen. Sodišče prve stopnje je namreč na naroku dne 7. 7. 2011 med strankama ugotovilo, da je tožena stranka tožnico od dne 4. 3. 2010 razporedila na delovno mesto kurir II, skladno s pravnomočno sodbo opr. št. I Pd 43/2008 z dne 3. 4. 2009 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 809/2009 z dne 27. 1. 2010. Ker je torej tožnica od 4. 3. 2010 razporejena na delovno mesto kurir II, je sodišče prve stopnje tožbo v tem delu zaradi pomanjkanja pravnega interesa utemeljeno zavrglo.

Ker torej niso podani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP in 2. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče odločilo, da sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).