Jedro

Dolžnost sodišča je da, kadar odloča o zahtevku za vzpostavitev prejšnjega stanja, oceni ekonomsko upravičenost zahtevka, in da vzpostavitve prejšnjega stanja ne odredi, če za to ni ekonomskega interesa tožnika, ekonomski interes toženca pa bi bil prizadet. Prvostopno sodišče je popolnoma prezrlo trditev tožeče stranke, da je zaradi posega toženih strank nastala nevarnost, da bo njiva oziroma hrib pričel plaziti v dolino. Od tega je namreč tudi odvisno, kakšna škoda je nastala oziroma še grozi tožeči stranki, od tega pa zavisi tudi njen ekonomski in v posledici le-tega tudi pravni interes.

Izrek

: Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s svojim sklepom v točki I. zavrnilo tožbeni zahtevek, da sta toženi stranki M. P. in DTV P. Š. motili tožnico v neposredni posesti nepremičnine parc. št. () sadovnjak - pašnik in () njiva - travnik, pripisano pri vl. št. () k.o. Š. s tem, da sta v mesecu decembru 1996 z buldožerjem napravili cca. 4 metre široko cesto dolžine 40 metrov preko obeh parcel, v smeri od juga proti severu, ter jo utrdili z navozom gramoza, s čimer sta onemogočili normalno rabo nepremičnine ter ogrozili trdnost in stabilnost pobočja nepremičnine. Nadalje je prvo sodišče zavrnilo tudi zahtevka na vzpostavitev v prejšnje stanje in prepoved bodočih takih ali podobnih motenj. S točko II. svojega sklepa pa je prvo sodišče zavrnilo tudi predlog za izdajo začasne odredbe.

Tožeča stranka se pritožuje zoper zgoraj citirani sklep v delu, s katerim je tožbeni zahtevek zavrnjen. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava iz 3. točke, smiselno pa tudi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz 2. točke, vse pa prvega odstavka 353. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbi sicer ni mogoče pritrditi, ko zatrjuje, da sklicevanje sodišča na ekonomski interes nima podlage v zakonu. Neposredna prizadetost kakšnega ekonomskega interesa posestnika res ni pogoj za utemeljenost zahteve za sodno varstvo posesti. Vendar pa se takrat, kadar posestnik nima ekonomskega interesa za sodno varstvo posesti lahko izkaže, da sploh nima pravnega interesa za varstvo posesti.

Stvarno pravo, posebej tudi Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR, ureja razmerja med ljudmi glede stvari. Vsa razmerja, ki nastajajo med ljudmi glede stvari, pa imajo tudi ekonomsko vsebino. V tem smislu je pravni interes za varstvo vseh pravic in drugih razmerij glede stvari po ZTLR v bistvu ekonomski interes. V tem smislu je tudi za uzakonjeno varstvo posesti po 75. in 79. členu ZTLR končni razlog prav ekonomski interes.

Tako je pri tem dolžnost sodišča, da kadar odloča o zahtevku za vzpostavitev prejšnjega stanja, oceni ekonomsko upravičenost zahtevka, in da vzpostavitve prejšnjega stanja ne odredi, če za to ni ekonomskega interesa tožnika, ekonomski interes toženca pa bi bil prizadet. Po pregledu zadeve pa je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je odločitev sodišča prve stopnje zaenkrat preuranjena. Le-to je zaključilo, da bi z vzpostavitvijo v prejšnje stanje nastala velika škoda in nesorazmerni stroški na strani toženih strank, kar ni v sorazmerju s škodo, ki je tožnici nastala in tako niso podani pogoji za vzpostavitev prejšnjega stanja. Pri tem je prvo sodišče popolnoma prezrlo trditev tožeče stranke, da je zaradi posega toženih strank nastala nevarnost, da bo njiva oziroma hrib pričel plaziti v dolino.

Od tega je namreč tudi odvisno kakšna škoda je nastala oziroma še grozi tožeči stranki, od tega pa zavisi tudi njen ekonomski in v posledici le-tega tudi pravni interes.

Tako se pokaže, da je v obravnavani zadevi ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zaradi česar utegne biti tudi materialno pravo zmotno uporabljeno.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje razčistiti dejansko stanje v zgoraj nakazani smeri, torej razjasniti ali in če, kakšna nevarnost zaradi opravljenega posega preti tožeči stranki in šele nato oceniti ekonomsko upravičenost zahtevka. Za to pa bo moralo prvo sodišče opraviti ogled na kraju samem, o tem podrobno zaslišati pravdni stranki, izvesti tudi druge eventualno predlagane dokaze in nato o zadevi znova odločiti.

Po vsem obrazloženem je bilo odločiti, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 380. člena ZPP).

Izrek o stroških je odpadel, ker niso bili priglašeni.