Jedro

Pravni pouk v sodbah višjih sodišč o pravici do izrednega pravnega varstva v ZPP ni predviden, ne glede na to, ali stranko v pravdnem postopku zastopa odvetnik ali pa se postopka udeležuje sama. Vrhovno sodišče RS je v podobnih primerih že odločalo o dovoljenosti revizije, ki sta jo tožnika vložila brez odvetnika. Zavzelo je stališče, da pravni pouk v sodbi višjega sodišča ni v skladu s sistemom ZPP, ki je naravnan na ustavno zagotovljeno dvostopenjsko odločanje v pravdnem postopku, hkrati pa ZPP ne vsebuje niti zahteve po pravnem pouku o reviziji niti pravne podlage zanj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se revizija tožnika zavrže. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje je bilo pravočasno seznanjeno, da se brani sam, ker njegov zagovornik svojega dela ni opravil strokovno in korektno. Sodbe in sklepi bi morali imeti bolj jasne in razumljive pravne pouke. Sodišče bi mu moralo zagotoviti brezplačno pravno pomoč in spoštovanje ustavnih pravic.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, ter je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

V tem individualnem delovnem sporu je bistveno pravno vprašanje, ali je bila revizija, ki jo je vložil tožnik zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 784/2012 z dne 21. 9. 2012, dovoljena. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik v reviziji ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, o tem pa tudi ni predložil nobenega dokaza. Glede na navedeno je revizijo kot nedovoljeno zavrglo. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z odločitvijo in obrazložitvijo sodišča prve stopnje, glede na pritožbene navedbe pa le še dodaja: Skladno s 3. in 4. odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. V 374. členu ZPP je nadalje določeno, da je revizija nedovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice, tako revizijo pa zavrže s sklepom sodnik sodišča prve stopnje brez naroka. Glede na vse navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je revizijo, ki jo je tožnik vložil sam, in v kateri ni navajal, da ima pravniški državni izpit, zavrglo.

Pravni pouk v sodbah višjih sodišč o pravici do izrednega pravnega varstva v ZPP ni predviden, ne glede na to, ali stranko v pravdnem postopku zastopa odvetnik ali pa se postopka udeležuje sama. O tem se je v podobnih primerih izreklo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije. V zadevi opr. št. II Ips 576/2007 je Vrhovno sodišče Republike Slovenije odločalo o dovoljenosti revizije, ki sta jo tožnika vložila brez odvetnika. Ocenilo je, da pravni pouk v sodbi višjega sodišča ni v skladu s sistemom ZPP, ki je naravnan na ustavno zagotovljeno dvostopenjsko odločanje v pravdnem postopku, hkrati pa ZPP ne vsebuje niti zahteve po pravnem pouku o reviziji niti pravne podlage zanj. V zvezi z obveznim zastopanjem po odvetniku v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi je Ustavno sodišče RS že večkrat zavzelo stališče, da za takšno ureditev obstajajo razumni razlogi in zavrnilo očitke o neskladju te ureditve z drugim odstavkom 14. člena ter s členi 22, 23 in 25 Ustave RS (tako npr. v sklepu opr. št. U-I-137/00 z dne 10. 7. 2003; Uradni list RS, št. 73/03).

V zvezi s pritožbenimi navedbami, da bi sodišče prve stopnje moralo tožniku zagotoviti brezplačno pravno pomoč, pritožbeno sodišče pripominja, da odločanje o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči ni predmet tega postopka, zato sodišče prve stopnje v predmetnem sporu ni imelo pravne podlage za odločanje o taki zahtevi. Brezplačna pravna pomoč se namreč odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, kot jih določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (Ur. l. RS, št. 48/2001 in spremembe). Ta zakon 2. členu med drugim določa, da o odobritvi brezplačne pravne pomoči na podlagi zaprosila odloča predsednik okrožnega sodišča oziroma predsednik specializiranega sodišča prve stopnje, ki pa lahko za odločanje pooblasti drugega sodnika, ki ima položaj svétnika na okrožnem oziroma specializiranem sodišču. Pritožbeno sodišče še pripominja, da v obravnavanem primeru, v katerem gre za odločitev o tožbenem zahtevku za plačilo kilometrine v višini 10.565,85 EUR, revizija v nobenem primeru ne bi bila dopustna. Revizija v premoženjskih sporih je namreč dovoljena le, če je vrednost spornega predmeta nad 40.000,00 EUR (2. odstavek 367. člena ZPP).

Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti pritožbeni razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. (353. člen ZPP).