Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je odločilo, da se udeleženka zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike Ljubljana najdlje do 25. 2. 2026, ker je ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa prvi odstavek 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Pojasnilo je, da je bila udeleženka na zdravljenje sprejeta zaradi ponovnega poslabšanja paranoidne shizofrenije. Zdravljenje vseskozi zavrača, prepričana je, da ji drugi podtikajo diagnoze, zdravil in hospitalizacije pa ne potrebuje - svojega stanja se torej ne zaveda in je do njega povsem nekritična. Zaradi diagnosticirane duševne motnje je hudo motena njena presoja realnosti, nezmožna je tudi obvladovanja svojega ravnanja, kar se kaže v blodnjavih mislih, občutkih ogroženosti, pretiranem naznanjanju kaznivih dejanj, ki že meji na nadlegovanje, agresivnih izbruhih, tudi do zdravstvenega osebja. Z odklanjanjem zdravljenja si povzroča hudo škodo, saj se bolezen kronificira in v možganih povzroča nepovratne strukturne spremembe. Svoje zdravje in zdravje drugih dodatno ogroža tudi s tem, ko v fazi akutnega poslabšanja psihoze, ko je miselno in vedenjsko povsem dezorientirana in nesposobna koncentracije, vozi kombinirano vozilo. Zaradi popolnega odklanjanja zdravljenja ni pričakovati, da bi v prostovoljnih oblikah zdravljenja sodelovala; terapije pa je nujna za preprečitev poslabšanja stanja.

2.Sodišče druge stopnje je pritožbo pridržane osebe zavrnilo. Pritrdilo je razlogom, ki jih je navedlo prvostopenjsko sodišče.

3.Udeleženka po odvetnici vlaga predlog za dopustitev revizije. Predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj:

1.Ali predstavlja navedba sodišča druge stopnje v obrazložitvi sklepa, da je bil v dokaznem postopku zaslišan brat pridržane osebe, čeprav iz zapisnika o naroku izhaja, da brat na naroku ni bil prisoten, niti zaslišan, sodišče prve stopnje pa se tudi ni oprlo na morebitno izpoved brata kot priče, absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP?

2.Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi pogoji po prvem odstavku 339. člena ZDZdr?

3.Ali ugotovitev izvedenke o možnosti nastanka nepovratnih strukturnih sprememb v možganih zaradi nezdravljenja duševne bolezni, brez izkazanih drugih konkretnih, neposrednih in akutnih znakov samoogrožanja, ustreza pravnemu standardu "hujšega ogrožanja svojega zdravja" iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr?

4.Ali je v postopku po ZDZdr dopustno ugotoviti pogoj ogrožanja zdravja in življenja drugih (zaradi domnevne agresivnosti do reševalcev) izključno na podlagi heteroanamnestičnih zapisov v zdravstveni dokumentaciji, če zadržana oseba takšna dejstva v postopku zanika?

5.Ali je materialnopravna pravilna odločitev, da upiranje reševalcem in policistom oziroma fizična agresivnost do oseb, ki so izvajali postopke zaradi hospitalizacije brez njene privolitve, predstavlja ogrožanje življenja in hudo ogrožanje zdravja drugih v smislu prvega odstavka 39. člena ZDZdr?

6.Ali mnenje izvedenke psihiatrične stroke, da oseba zaradi duševne motnje ni zmožna varno upravljati motornih vozil, zadostuje za izpolnitev pogoja ogrožanja svojega življenja in življenja drugih in hudega ogrožanja svojega zdravja in zdravja drugih iz prvega ostavka 39. člena ZDZdr, ne da bi bila konkretno izkazana ogrožajoča situacija v prometu?

4.V predlogu obrazloženo nasprotuje predvsem materialnopravni odločitvi o izpolnjenosti pogoja škodne nevarnosti. Sklicuje se na odločitev v zadevi II Ips 72/2017 in opozarja, da se je sodna praksa zavzemala za konkretizirano obrazložitev pogojev iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Vrhovno sodišče poziva, naj se opredeli do t. i. nove doktrine strukturnih možganskih sprememb in pojasni, ali gre za odstop od prej vzpostavljenih standardov.

5.Predlog ni utemeljen.

6.O očitku odstopa od zahtev po obrazložitosti pogoja škodne nevarnosti se je Vrhovno sodišče že opredelilo v zadevi II DoR 277/2025. Pojasnilo je, da zavračanja zdravljenja, ki rezultira v nepovratnih strukturnih možganskih spremembah, v konkretnih - s sedaj obravnavano zadevo primerljivih - okoliščinah, lahko predstavlja konkretizacijo pogoja iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Nastanek takšnih posledic je povsem primerljiv z ilustrativno naštetimi v zadevi II Ips 72/2017.

7.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

8.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

9.Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 39, 39/1, 39/1-1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.