Jedro

Odškodnino za škodo zaradi neuspelih pogajanj je možno priznati samo kot negativni pogodbeni interes. Pravilo obrnjenega dokaznega bremena v odškodninskih sporih velja samo glede odgovornosti za škodno dejanje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožeča stranka je v teku postopka omejila svojo tožbo na odškodninski zahtevek za plačilo 185.100,00 DEM v tolarski protivrednosti.

Odškodnina naj bi tožeči stranki pripadala zato, ker naj bi se toženki z "Razpisom za pridobitev idejnih arhitektonskih rešitev za trgovsko poslovni center B. v ureditvenem področju ..." (v nadaljevanju: Razpis) zavezali k sklenitvi pogodbe o izdelavi celotne tehnične dokumentacije, vendar pa pogodbe nista sklenili. Tožeči stranki naj bi zato nastala škoda v vtoževani višini.

Prvostopenjsko sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča druge stopnje.

Tožeča stranka je zoper pravnomočno sodbo vložila revizijo. V reviziji uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. točki prvega odstavka 370. člena in zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 370. člena ZPP. Revizijskemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, podredno pa razveljavitev sodb drugo- in prvostopenjskega sodišča in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Revizija je bila vročena prvi in drugi toženki in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije (prvi odstavek 375. člena ZPP). Toženki na revizijo nista odgovorili. Državno tožilstvo Republike Slovenije se glede revizije ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Drugostopenjsko sodišče je odločilo na podlagi ugotovitve, da je tožena stranka z razpisom povabila določene projektne organizacije k izdelavi idejne arhitektonske rešitve objekta in ureditve zemljišča za poslovni center B., arhitektonsko rešitev tožeče stranke pa je razpisna komisija izbrala kot najustreznejšo. Ker toženi stranki s tožečo stranko nista sklenili pogodbe o izdelavi celotne tehnične dokumentacije za poslovni center, oziroma je nista povabili, naj odda ponudbo za izdelavo omenjene dokumentacije, kar bi bili dolžni storiti po Razpisu, zahteva tožeča stranka od njiju plačilo odškodnine.

Kako je treba pravno pravilno opredeliti Razpis, za odločitev ni pomembno. Pomembno je, da toženi stranki z Razpisom prevzete obveznosti, da bosta avtorja najustreznejše rešitve povabili k oddaji ponudbe za izdelavo celotne tehnične dokumentacije, nista izpolnili. Ravnali sta torej protipravno. Zato bi bili dolžni povrniti tožeči stranki nastalo škodo, če bi bile za to izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti.

Tožeča stranka zahteva plačilo pozitivnega pogodbenega interesa - zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki bi jo utrpela v primeru razdrtja že sklenjene pogodbe pred izpolnitvijo pogodbenih obveznosti (primerjaj: 629. člen ZOR). Kot odškodnino zahteva namreč plačilo določenega odstotka vrednosti celotnega projekta. Tega pa ne more, ker pogodba za izdelavo celotne tehnične dokumentacije ni bila sklenjena (drugače tožeča stranka tudi v reviziji ne trdi). Čas ugotovitve, da je bila njena arhitektonska rešitev sprejeta kot najustreznejša, bi morda, glede na drugi odstavek točke 1.30 "Razpisa", lahko šteli kot čas začetka pogajanj. Zlasti dejstva za ugotovitev višine škode zaradi neuspelih pogajanj (primerjaj: 30. člen ZOR), ki jo je mogoče priznati le kot negativni pogodbeni interes, pa je tožeča stranka navajala povsem nekonkretizirano.

Pritrditi je reviziji, da velja v odškodninskih sporih pravilo obrnjenega dokaznega bremena, vendar samo glede odgovornosti za škodno dejanje, ne pa tudi glede obstoja ostalih predpostavk odškodninske odgovornosti: nastanka škode, njene višine in vzročne zveze med škodnim dejanjem in nastalo škodo. Prav glede teh predpostavk odškodninske odgovornosti pa iz dejstev, ugotovljenih v sodbah sodišč druge in prve stopnje, ni mogoče izvesti pravnega zaključka, da toženi stranki tožeči stranki odškodninsko odgovarjata.

Tožeča stranka uveljavlja tudi kršitev pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena v povezavi z 1. točko prvega odstavka 370. člena ZPP. Meni, da odločilna dejstva, navedena v obrazložitvi sodbe, nasprotujejo vsebini listin in zapisnikov o glavni obravnavi. Ugotovitve drugostopenjskega sodišča naj bi namreč bile v nasprotju z vsebino Razpisa. Po revidentovem mnenju se je namreč tožena stranka z razpisom zavezala k sklenitvi pogodbe za izdelavo celotne tehnične dokumentacije. Drugačna razlaga pravnega pomena Razpisa od tiste, ki si jo želi tožeča stranka, pa ni bistvena kršitev določb pravdnega postopka, temveč gre le za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.

Revizija meni, da je podan revizijski razlog po 14. točki drugega odstavka 339. člena v povezavi z 1. točko prvega odstavka 370. člena ZPP tudi zato, ker naj bi izrek prvostopenjske sodbe nasprotoval njenim razlogom. Zatrjevanega nasprotja pa ni. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, v obrazložitvi sodbe pa je navedlo, zakaj je tako storilo.

Iz navedenega sledi, da je pritožbeno sodišče materialnopravno pravilno razsodilo in da tudi ni prišlo do očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Zato je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke zavrnilo (378. člen ZPP).