Jedro

Predpostavka dopustnosti ugotovitvene tožbe je pravni interes. Ni podan pravni interes na ugotovitev vsebine neke listine, če od ugotovljene vsebine te listine ni odvisna utemeljenost dajatvenega zahtevka.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijano odločbo zavrglo tožbo v tistem delu, ki se nanaša na ugotovitev, da je bila iz nacionalizacije po odločbi z dne 3.8.1948 izvzeta delavnica za popravilo mlinskih valjev, ki se nahaja v objektu mlin št. 2 na parc. št. 439 k.o. K..

Nadalje je prvostopno sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere se bo lahko tožnica vknjižila kot lastnica delavnice za popravilo mlinskih valjev v objektu stoječem na parceli št. 439 k.o. K..

Prvostopno sodišče je odločilo, da je tožnica dolžna toženim strankam povrniti njihove pravdne stroške.

Proti sodbi in sklepu se pritožuje tožnica, pri čemer uveljavlja vse pritožbene razloge iz I.odst. 353. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo tako spremeni, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma jo razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v novo odločanje. V pritožbi zatrjuje, da je prvostopno sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker obstaja o odločilnih dejstvih nasprotje med vsebino listin in navedbami v razlogih sodbe.

Tako prvostopno sodišče samo ugotavlja, da je bilo mogoče vknjižiti lastninsko pravico na državnih nepremičninah le na podlagi listine, s katero se nedvoumno dokaže, da je nepremičnina državno premoženje, po drugi strani pa to isto sodišče ne upošteva odločbe Vlade LRS z dne 3.8.1948, iz katere nedvoumno izhaja, da so bile nepremičnine, ki so predmet pravde, izvzete iz nacionalizacije. Ugotovitev prvostopnega sodišča, da je bila vknjižba opravljena formalno pravilno, tako ni v skladu z izvedenimi dokazi. Prvostopno sodišče je tudi kršilo določbo 187. člena ZPP, ko je zavrglo ugotovitveni tožbeni zahtevek. V konkretnem primeru je bil ugotovitveni zahtevek predpogoj za priznanje dajatvenega zahtevka. Iz že spredaj navedenih razlogov je ostalo po mnenju pritožbe tudi dejansko stanje nepopolno oziroma zmotno ugotovljeno, kar izhaja iz listin, ki so v spisu. Prvostopno sodišče je tudi nepravilno uporabilo materialno pravo, saj je nepravilno analiziralo uredbo o vknjižbi lastninske pravice na državnih nepremičninah, zmotno tolmačilo odločbo Predsedstva Vlade LRS z dne 19.4.1951, predvsem pa dejansko stanje zmotno tolmačilo glede možnosti tožeče stranke za vrnitev nacionaliziranih nepremičnin na podlagi Zakona o denacionalizaciji. Določila Zakona o denacionalizaciji predstavljajo za tožečo stranko manj ugodno možnost za ureditev lastninskega stanja, postopek pa se je začel že pred uveljavitvijo Zakona o denacionalizaciji.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopno sodišče je v postopku na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva, ugotovilo jih je pravilno in popolno, glede na dejanske ugotovitve pa tudi povsem pravilno uporabilo materialno pravo. Razlogi prvostopne sodne odločbe so jasni in prepričljivi ter pravilni in jih pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti sprejema. V razlogih prvostopne odločbe so tudi vsebovani vsi odgovori na pritožbene navedbe tožeče stranke. V danem primeru je bila sporna nepremičnina podržavljena na podlagi odločbe Predsedstva Vlade LRS z dne 19.4.1951 in ne na podlagi odločbe z dne 3.8.1948. Odločba z dne 19. aprila 1951 se ne sklicuje na odločbo z dne 3.8.1948, temveč neposredno na Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij. Zakaj je takšna ugotovitvena odločba po takrat veljavni uredbi o vknjižbi lastninske pravice na državnih nepremičninah predstavljala ustrezno listino za vknjižbo nepremičnine v zemljiški knjigi kot državne nepremičnine, je jasno in prepričljivo utemeljilo sodišče prve stopnje. Prav takšna ugotovitvena odločba je namreč predstavljala na podlagi 6. člena uredbe listino, s katero se nedvoumljivo dokaže, da je nepremičnina državno premoženje, če je le-ta prešla v državno last na podlagi zakona. Tudi to je jasno obrazloženo v razlogih izpodbijane sodne odločbe, pri čemer je prvostopno sodišče povsem pravilno tolmačilo določbe takrat veljavnih pravnih predpisov, ki so podrobneje citirani v prvostopni odločbi. Nobenega neskladja tako ni med listinami, ki se nahajajo v spisu in med razlogi odločbe o vsebini teh listin. Ker odločba z dne 3.8.1948 ni bila podlaga za podržavljenje, tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnica nima pravnega interesa na ugotovitvi, kakšna je vsebina te odločbe in je zato prvostopno sodišče tožbo v tem delu utemeljeno zavrglo.

Prvostopno sodišče pa je utemeljeno zavrnilo tudi tožbeni zahtevek v dajatvenem delu, saj je pravilno ugotovilo, da je bila nepremičnina podržavljena na podlagi zakona, podržavljanje pa vpisano v zemljiško knjigo na podlagi odločbe, ki jo je na podlagi takrat veljavnega zakona izdal po tedaj veljavnih predpisih pristojni organ in je kot taka, upoštevajoč tedaj veljavne predpise bila primerna listina za vpis podržavljenja v zemljiško knjigo. Prvostopno sodišče je tudi pravilno opozorilo tožnico, da ima možnost uveljavljati vrnitev podržavljenega premoženja po določbah Zakona o denacionalizaciji in sicer pri pristojnem upravnem organu. V tem postopku se bodo tudi obravnavala vprašanja v zvezi z eventuelnimi zahtevki stranskega intervenienta, na kar opozarja pritožba. Ker je tako odločba sodišča prve stopnje iz v tej odločbi navedenih razlogov pravilna in zakonita in ni podan noben uveljavljani ali uradno upoštevni pritožbeni razlog, je treba pritožbo na podlagi 368. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi odločbo sodišča prve stopnje.