Jedro

Ko niti zaslišanja policistov, niti dopisi v postopku angažiranih izvedencev, niti listinska dokumentacija spisa ne potrjujejo navedb storilca o „black out-u“, so razlogi sodišča prve stopnje zakaj dvomi v subjektivni element prekrškov, pri čemer pa sploh ni pojasnjeno, ali se dvom nanaša na krivdo v ožjem pomenu, ali na prištevnost, nejasni.

Izrek

Pritožbi se ugodi izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo ugodilo zahtevi za sodno varstvo in plačilni nalog prekrškovnega organa spremenilo tako, da je postopek na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1) ustavilo. Odločilo je, da stroški postopka bremenijo proračun.

2. Takšni prvostopenjski odločitvi nasprotuje prekrškovni organ, kot navaja zaradi kršitve materialnih določb ZP-1, ali predpisa, ki določa prekršek in zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku, dejansko pa uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

3. Pritožba je utemeljena.

4. S plačilnim nalogom Policijske postaje Celje z dne 24. 6. 2020 je bil storilec spoznan za odgovornega storitve prekrškov po prvem odstavku 10. člena Zakona o javnem redu in miru (v nadaljevanju: ZJRM-1) ter po prvem odstavku 22. člena istega zakona, ki naj bi ju storil s tem, da je 24. 6. 2020 ob 18.53 uri na avtobusnem postajališču na naslovu Mariborska cesta 54, Celje, spal na javnem kraju, ki za to ni namenjen in s takšnim ravnanjem vznemirjal dva občana, nato pa v istih časovnih in krajevnih okoliščinah ni upošteval na kraju odrejenega zakonitega ukaza uradne osebe, da naj izroči osebno izkaznico oziroma se identificira. Za prekrška mu je bila izrečena globa v višini 397,29 EUR.

5. V zahtevi za sodno varstvo je storilec zanikal storitev prekrškov in navajal, da je zaradi zdravstvenih razlogov vzel terapijo Tramal, se na avtobusnem postajališču usedel na klop in čakal na dogovorjeni prevoz, zaradi jemanja zdravila pa je doživel ″black aut″, nekdo pa ga je še udaril po glavi, zaradi česar ni mogel vedeti, za kaj gre. Predlagal je angažiranje izvedenca nevrokirurga, ki naj se opredeli do njegove osebnostne strukture ter njegove neodzivnosti na nastali položaj.

6. Glede na takšne povzete navedbe zahteve za sodno varstvo je sodišče prve stopnje dopolnilo dokazni postopek, zaslišalo policista, ki sta zadevo obravnavala in prebralo listine spisa ter v dopolnjenem postopku zaslišalo tudi storilca in angažiralo izvedenca psihiatrične stroke in izvedenko za forenzično toksikologijo in alkoholimetrijo.

7. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da sta prekrška storilcu v objektivnem smislu dokazana. Iz razlogov glede obstoja subjektivnih elementov prekrškov pa izhaja: - da je sodišče prve stopnje verjelo storilcu, da je zaradi bolečin v hrbtenici zaužil tri odmerke Tramala; - da sta oba policista, zaslišana v postopku izpovedala, da je storilec kazal znake alkoholiziranosti, pri čemer ni dokaza za kakšno stopnjo alkoholiziranosti gre; - da je v postopku angažiran izvedenec, specialist psihiater odgovoril, da ni kompetenten za izdelavo izvedenskega mnenja v tej zadevi; - da je sodna izvedenka za forenzično toksikologijo in farmakologijo odgovorila, da zastavljeno vprašanje presega področje njenega izvedenskega dela, saj se zaradi navedene poškodbe in zdravstvenega stanja storilca v času dogodka zahteva tudi ustrezno medicinsko znanje. Brez objektivnih toksikoloških preiskav o morebitnem zaužitem Tramadolu in alkoholu ter zaradi nepopolnih podatkov pa bi bilo njeno mnenje povsem splošne in za konkretni postopek manj uporabne narave.

8. Ob takšnih razlogih je sodišče prve stopnje sprejelo odločitev, da subjektivna elementa očitanih prekrškov storilcu nista dokazana, zato je postopek o prekrških po 5. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1, v skladu z načelom „in dubio pro reo“, ustavilo.

9. Takšni razlogi sodišča prve stopnje niso jasni. Ko niti zaslišanja policistov, niti dopisi v postopku angažiranih izvedencev, niti listinska dokumentacija spisa ne potrjujejo navedb storilca o „black out-u“, so razlogi sodišča prve stopnje zakaj dvomi v subjektivni element prekrškov, pri čemer pa sploh ni pojasnjeno, ali se dvom nanaša na krivdo v ožjem pomenu, ali na prištevnost, nejasni. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev.

10. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno sprejeti odločitev o utemeljenosti zahteve za sodno varstvo in pri tem navesti celovite, prepričljive in jasne razloge v zvezi s tem, če šteje in zakaj šteje, da je storilec s trditvami o vzeti terapiji Tramal (ali pa glede na opazke policistov o alkoholiziranosti, oz. glede na evidentirano poškodbo) uspel vzbuditi dvom v obstoj subjektivnih elementov storjenih prekrškov in se pri tem opredeliti na kateri vidik subjektivnih elementov se vzbujen dvom nanaša (prištevnost ali krivda v ožjem pomenu), pri tem pa so mu lahko v pomoč prej podane usmeritve. Na tem mestu pa sodišče druge stopnje še dodaja, da se v kazenskem pravu (katerega del je tudi pravo o prekrških) prištevnost na splošno domneva in se posebej niti ne ugotavlja (ugotavljati se mora samo takrat, ko obstajajo razlogi za dvom vanjo), pač pa se ugotavlja neprištevnost, ki lahko vodi v sklep o tem, da ni podana odgovornost za prekrške. Pri tem pa ne gre spregledati, da sodišče nima potrebnega znanja za presojo vpliva zdravila Tramal, niti morebitne alkoholiziranosti ali poškodbe na ravnanje oziroma prištevnost storilca, zato morajo biti takšni razlogi in odločitev sodišča oprta na mnenje v postopku angažiranega ustreznega izvedenca.