Jedro

Odsotnost razlogov o krivdi je absolutno bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1, ki terja po pritožbenem sodišču razveljavitev izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti.

Izrek

Ob reševanju storilkine pritožbe se izpodbijana sodba razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje storilkino zahtevo za sodno varstvo (ZSV) zavrnilo kot neutemeljeno in ji v plačilo naložilo še sodno takso.

2. Taki odločitvi nasprotuje storilka s pravočasno vloženo pritožbo, v kateri uveljavlja kot pritožbeni razlog kršitev določb Ustave RS, Zakona o prekrških (ZP-1), Zakona o voznikih (ZVoz), Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), Kazenskega zakonika (KZ-1), Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), Zakona o sodiščih (ZS), izpostavlja pa tudi nekatere odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) in Evropski kodeks policijske etike ter predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se postopek o prekršku ustavi.

3. Izpodbijano sodbo je bilo potrebno razveljaviti po uradni dolžnosti (8. točka prvega odstavka člena 155 ZP-1).

4. Z izpodbijano sodbo je v hitrem postopku o prekršku prekrškovni organ – Postaja prometne policije ... storilki 29. 3. 2020 izdal plačilni nalog (PN), s katerim ji je bila izrečena globa v višini 500,00 EUR in stranska sankcija 5 (pet) kazenskih točk (KT) zaradi storitve prekrška po 4. točki petega odstavka člena 46 ZPrCP, ker naj bi storilka v kritičnem času v naselju Celje prekoračila tam omejeno hitrost (50 km/h) tako, da je vozila s hitrostjo 76 km/h in ob upoštevanju varnostne razlike omejeno hitrost prekoračila za najmanj 21 km/h. 5. Sodišče prve stopnje je sicer dopolnilo dokazni postopek po določbi četrtega odstavka člena 65 ZP-1, v katerem je zaslišalo storilko in vpogledalo v listinske dokaze, ki jih je predložil prekrškovni organ, ni pa zaslišalo obeh policistov, kot je smiselno predlagala storilka v vloženi ZSV in kot izhaja tudi iz spisovnega gradiva, ki izkazuje, da sta oba policista bila sicer vabljena na zaslišanje, vendar pa se zaslišanja iz različnih razlogov nista udeležila, pri njunem nadaljnjem zaslišanju pa sodišče ni več vztrajalo.

6. Pritožbeno sodišče je najprej opravilo uradni preizkus izpodbijane sodbe (člen 159 ZP-1) in pri tem ugotovilo, da se je sodišču prve stopnje pri razsoji v tej prekrškovni zadevi pripetila bistvena kršitev določbe 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1, ki ima za posledico razveljavitev izpodbijane sodbe na podlagi zakonskega pooblastila iz določbe petega odstavka člena 163 ZP-1. Natančno branje izpodbijane sodbe namreč pokaže, da je sodišče v izpodbijano sodbo povzelo storilkin zagovor, dokazno je ocenilo tudi listinske dokaze, ki jih je predložil prekrškovni organ in nato zaključilo, da ni nobenega dvoma o tem, da je storilka v kritičnem času v cestnem prometu s svojim vozilom prekoračila omejeno hitrost v naselju za najmanj 21 km/h, o pravilnosti izmerjenega rezultata pa se je prepričalo še na podlagi listinskega dokaza (zapisnika o izvajanju meritev s strani prekrškovnega organa ), medtem ko policista Štefana Semlerja, ki je meritev opravil, ni zaslišalo. Povsem pa so v izpodbijani sodbi izostali razlogi o storilkini krivdi, kar je bistvena sestavina sodbe (določbe člena 135 ZP-1), odsotnost takih razlogov pa je absolutno bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1, ki terja po pritožbenem sodišču razveljavitev izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti.

7. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek brez, da bi se spuščalo v vsebinsko presojo utemeljenosti storilkinih navedb v vloženi pritožbi zoper izpodbijano sodbo.

8. V ponovljenem postopku bo moralo prvostopno sodišče po potrebi dopolniti dokazni postopek (vsaj) z zaslišanjem policista, ki je v kritičnem času izmeril hitrost storilkinemu vozilu, saj tega doslej še ni storilo, zlasti iz razloga, ker je storilka v svojem zagovoru ves čas zatrjevala, da ji je bil izmerjen rezultat pokazan šele ob zaključku postopka in da je vozila v koloni s hitrostjo pod 60 km/h. Tako dopolnjen dokazni postopek z natančno in skrbno dokazno oceno vseh izvedenih dokazov pa bo lahko ponudil zanesljiv odgovor na vprašanje o tem, ali je storilkina ZSV utemeljena ali ne.