Jedro

Čeprav je v dejanskem opisu v izreku prekrškovne odločbe naveden tudi neposredni storilec, ki je opravljal prevoz blaga iz smeri Laško proti Rimskim Toplicam ter bil ustavljen in kontroliran v neposredni bližini stavbe Udmat 1, to za ugotovitev o krajevni pristojnosti v zadevi ni odločilno. V zadevi je kot storilka prekrška obravnavana zgolj pravna oseba s samostojnim očitkom, ki ni pogojen s krajem ustavitve in kontrole neposrednega storilca, temveč z dolžnim nadzorstvom, ki bi moralo biti opravljeno že na sedežu pravne osebe, tj. v Ljutomeru.

Izrek

Za odločanje v zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljutomeru.

Obrazložitev

A.

1.Policijska postaja Laško je kot prekrškovni organ zoper pravno osebo A., d.o.o., izdala odločbo o prekršku zaradi prekrška po dvanajstem odstavku 56. člena Zakona o voznikih (v nadaljevanju ZVoz-1). Pravna oseba je zoper odločbo vložila zahtevo za sodno varstvo, ki je bila predložena v odločanje Okrajnemu sodišču v Ljutomeru.

2.Okrajno sodišče v Ljutomeru je s sklepom ZSV 136/2023 z dne 21. 8. 2024 zadevo odstopilo v odločanje Okrajnemu sodišču v Celju kot krajevno pristojnemu. Odločitev je utemeljilo z ugotovitvijo, da je bil prekršek storjen na glavni cesti I. reda št. 5, odsek 328, 14.800 km iz smeri Laško v smeri proti Rimskim Toplicam, kar je na območju krajevne pristojnosti Okrajnega sodišča v Celju.

3.Okrajno sodišče v Celju je pred Vrhovnim sodiščem sprožilo spor o pristojnosti. V obrazložitvi je izhajalo iz delavnostne teorije, po kateri je kraj storitve prekrška, kraj, kjer je storilec delal oziroma bi moral delati. V konkretnem primeru je bila storilki, ki je pravna oseba, očitana opustitev dolžnega nadzorstva, do katere je po naravi stvari lahko prišlo le na njenem sedežu, ki je v Ljutomeru. Glede na to je tudi za odločitev o konkretni prekrškovni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Ljutomeru.

B.

4.Med sodiščema ni sporno, da je treba za odločitev o krajevni pristojnosti v zadevi uporabiti navedeno delavnostno teorijo, razhajata pa se pri njeni razlagi. Bistvo je v različnem pogledu na kraj delovanja, glede na okoliščino, da je storilka pravna oseba in posledično na kraj, v katerem bi morala biti zadeva obravnavana.

5.Subjekt očitka po dejanskem opisu v izreku prekrškovne odločbe je pravna oseba A., d.o.o.. Predmet očitka je opustitev dolžnega nadzorstva, s katerim bi lahko pravna oseba preprečila storitev prekrška njenemu vozniku, ki je opravljal prevoz blaga z motornimi vozili, s katerimi se opravlja prevoz blaga v skladu z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem prometu, brez veljavnega vozniškega dovoljenja.

6.Glede na takšen dejanski opis prekrška, se Vrhovno sodišče strinja z Okrajnim sodiščem v Celju, da je v obravnavani zadevi za odločanje o prekršku krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljutomeru. Vrhovno sodišče se je namreč do primerljivo enakih položajev že opredelilo z ugotovitvijo, da je treba pri očitkih o opustitvi dolžnostnega ravnanja pravne osebe, z izjemo, da je bilo dejanje očitno izvršeno drugje, po naravi stvari šteti, da je bilo izvršeno na sedežu pravne osebe.

Čeprav je v dejanskem opisu v izreku prekrškovne odločbe naveden tudi neposredni storilec, ki je opravljal prevoz blaga iz smeri Laško proti Rimskim Toplicam ter bil ustavljen in kontroliran v neposredni bližini stavbe Udmat 1, to za ugotovitev o krajevni pristojnosti v zadevi ni odločilno. V zadevi je kot storilka prekrška obravnavana zgolj pravna oseba s samostojnim očitkom, ki ni pogojen s krajem ustavitve in kontrole neposrednega storilca, temveč z dolžnim nadzorstvom, ki bi moralo biti opravljeno že na sedežu pravne osebe, tj. v Ljutomeru.

-------------------------------

1Primerjaj sklepa Vrhovnega sodišča I Kr 6/2023 z dne 2. 2. 2023 in I Kr 71/2019 z dne 16. 1. 2020.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o prekrških (1983) - ZP - člen 8, 82, 82/1, 83, 83/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.