Jedro

Revidentka pravnega vprašanja ni postavila na način, določen v 83. členu ZUS-1, saj ga ni konkretizirala, niti ne gre za odstop od sodne prakse, saj sodbe, na katere se sklicuje, obravnavajo drugačno pravno in dejansko situacijo. O vprašanju, ki je pomembno v obravnavani zadevi, in sicer: ali lahko kot stranka v obnovi postopka izdaje gradbenega dovoljenja sodeluje denacionalizacijski upravičenec, ki se mu v postopku denacionalizacije vrača sosednje zemljišče in ne zemljišče, predvideno za gradnjo po gradbenem dovoljenju, je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče v zadevah I Up 712/2003 in I Up 112/2004 in je torej že rešeno, odločitev prvostopenjskega sodišča pa ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, zato revizija po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper prvostopenjsko sodbo je revidentka po pooblaščenki vložila revizijo. Glede dovoljenosti revizije se sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentkino tožbo zoper sklep Upravne enote Žalec z dne 16. 5. 2005, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 11. 2. 2008. Z navedenim sklepom je prvostopenjski upravni organ odločil, da se zavrže revidentkin predlog za obnovo postopka, ki je bil končan z izdajo gradbenega dovoljenja z dne 8. 3. 2004, investitorju V., d. o. o., (v tem postopku prizadeta stranka). Tožena stranka je revidentkino pritožbo zavrnila.

4. Po drugemu odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih (na primer Up 858/08 z dne 3. 6. 2008) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre za pomembno pravno vprašanje, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu in upoštevaje upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

6. Revidentka spornega vprašanja ni konkretizirala, pač pa se zgolj sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ter še navaja, da parcela, ki se ji vrača v denacionalizacijskem postopku, neposredno meji na parcele, za katere je izdano sporno gradbeno dovoljenje, in je tako prizadeta glede oblike vračanja nacionaliziranega premoženja. Stališče prvostopenjskega sodišča odstopa od dosedanje prakse glede priznavanja statusa prizadete stranke v postopku, saj tožeča stranka varuje svoj pravni in dejanski položaj. Sklicuje se na sodbe Vrhovnega sodišča U 1181/94, U 1718/84 in U 1652/95. 7. Revidentka pravnega vprašanja ni postavila na način, kot ga določa 83. člen ZUS-1. Če revidentka uveljavlja odstop od sodne prakse, ga neutemeljeno, saj sodbe, na katere se sklicuje, obravnavajo drugačno pravno in dejansko situacijo od obravnavane, zato ne gre za odstop od sodne prakse. Vrhovno sodišče še pojasnjuje, da je o vprašanju, ki je pomembno v obravnavani zadevi, in sicer: ali lahko kot stranka v obnovi postopka izdaje gradbenega dovoljenja sodeluje denacionalizacijski upravičenec, ki se mu v postopku denacionalizacije vrača sosednje zemljišče in ne zemljišče, predvideno za gradnjo po gradbenem dovoljenju, že zavzelo stališče v več svojih zadevah, npr. v sodbah I Up 712/2003 z dne 11. 10. 2006 in I Up 112/2004 z dne 19. 10. 2006. V teh zadevah je odločilo, da v postopku izdaje lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja revident ne izkazuje prizadetosti svojih pravic po določbah Zakona o denacionalizaciji - ZDen, če z lokacijskim oziroma gradbenim dovoljenjem ni predvidena gradnja na parceli, ki je predmet denacionalizacijskega postopka, ampak na sosednjih parcelah, kot je to v obravnavani zadevi. Ker torej revidentka vprašanja ni izpostavila oziroma ga ni konkretizirala, poleg tega pa je vprašanje, ki bi lahko bilo pomembno glede na vsebino zadeve, že rešeno in je Vrhovno sodišče v zvezi z njim že zavzelo stališče, odločitev prvostopenjskega sodišča pa ne odstopa od ustaljene upravnosodne sodne prakse Vrhovnega sodišča, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 8. Glede na to, da revidentka ni izkazala zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 9. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.