Jedro

Kljub temu, da tožeča stranka trdi, da mejna vrednost naložbe ni presežena, saj je naložba v fotovoltaiko vredna 221.000 EUR, sodišče ugotavlja, da glede na vsebino vloge, celotna vrednost njene naložbe znaša 417.000 EUR, saj gre za eno naložbo (nosilna konstrukcija in postavitev solarne elektrarne) v dejavnost pridobivanja energije za prodajo na kmetiji iz obnovljivih virov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja zavrnila vlogo tožeče stranke za dodelitev nepovratnih sredstev programa razvoja podeželja sofinanciranja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ukrep Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti, obnova strešne kritine rastlinjaka s postavitvijo solarne elektrarne. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da vloga ne izpolnjuje vseh pogojev oziroma kriterijev, določenih v uredbi in javnem razpisu. Javni razpis v 2.odstavku namreč pod posebnimi pogoji določa, da vrednost naložbe v obnovljive vire energije ob prijavi ne sme preseči 400.000,00 EUR. Iz vloge tožeče stranke pa je razvidno, da je vrednost naložbe, brez DDV, 417.000 EUR. Ker 3. odstavek 85. člena Uredbe določa, da se vloga zavrne, če se med postopkom preverjanja popolnosti ugotovi, da vloga vsebinsko ni ustrezna, jo je bilo treba zavrniti.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je z odločbo številka 33150-3/2010/2 z dne 25.5.2010 zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je ugotovitev v izpodbijani odločbi, da vrednost naložbe v obnovljive vire energije ob prijavi presega 400.000 EUR, v nasprotju z določbo 3. odstavka 62. člena Uredbe o ukrepih 1., 2. in 4. vsi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013. V nadaljevanju navaja, da je sicer res, da je dala naziv svoji naložbi „Obnova strešne kritine rastlinjaka s postavitvijo solarne elektrarne“ in označila vrsto naložbe kot pridobivanje energije za prodajo iz obnovljivih virov na kmetiji, vendar pa zgolj iz naslova vloge ni mogoče zaključiti, da se je prijavila za dodelitev nepovratnih sredstev za celoten projekt, ki ga namerava v prihodnosti izvajati na svoji kmetiji, saj se je dejansko prijavila zgolj za naložbo v obnovljive vire energije to je za del, ki je namenjen gradnji fotovoltaične elektrarne (solarna elektrarna). Tako bi konstrukcija, montaža, povezava s streho, priklop, projektiranje, vodenje projekta in urejanje dokumentacije solarne elektrarne, skupno zneslo 221.000 EUR-ov, saj vsa ostala dela niso nujno potrebna za zagon solarne elektrarne, zato so navedeni stroški zapisani med finančne podatke o naložbah, ki jih namerava v prihodnosti opraviti zaradi zaključne in celostne ureditve kmetije. Da je kandidirala za nepovratna sredstva izključno za opremo potrebno za vzpostavitev fotovoltaične elektrarne pa nenazadnje izhaja tudi iz pogodbe o gradnji fotovoltaične elektrarne. Če bi hotela kot naložbo priglasiti tudi ostala dela, ki niso nujna za zagon in delovanje solarne elektrarne, bi z navedeno pogodbo zajela tudi ostala, sicer v njenem projektu specificirana dela. Ne glede na navedeno pa tudi ni pravično, da nekdo, ki odkrito predstavi svoje načrte v prihodnosti in jih poimenuje kot enoten projekt ter poleg naložbe v obnovljivi del energije, predstavi še strošek celotnega projekta, nazadnje zaradi pavšalne oziroma površne proučitve listin pristojnega organa, ostane brez možnosti obravnavanja sicer popolne vloge. V nadaljevanju pa še dodaja, da tudi če bi sledili navedbam v izpodbijani odločbi, to je da gre za eno naložbo, bi ugotovili, da vrednost naložbe, ob zmanjšanju investicijske vrednosti za 60.500,00 EUR-ov to je znesek, ki se nanaša izključno na rastlinjak, ne presega zneska 400.000 EUR-ov. Iz vsega navedenega torej sledi, da je tožena stranka v celotno vrednost naložbe upoštevala vse postavke, potrebne za celotno ureditev rastlinjaka in okolice, ne pa zgolj postavke, potrebne za investicijo v fotovoltaično opremo, ki je bila v vlogi za pridobitev sredstev posebej opredeljena in jasno navedena v znesku 221.000 EUR-ov. Zato predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne toženi stranki v ponoven postopek, ter ji naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri navedbah, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijane odločbe ter predlaga, da sodišče tožbo, kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Pogoje za odobritev nepovratnih sredstev za ukrep 311 – Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti, urejata predvsem Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (Uradni list RS, št. 73/2008 in 17/2009) in javni razpis za ukrep 311 – Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/2009). Iz upravnih spisov je razvidno, da je tožeča stranka dne 29.12.2009 vložila vlogo za odobritev nepovratnih sredstev po ukrepu 311 – Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti za naložbo v obnovo strešne kritine rastlinjaka s postavitvijo solarne elektrarne. Tožeča stranka je v vlogi (prijavni obrazec), pod točko 2. - osnovni podatki o naložbi, navedla naziv naložbe – obnova strešne kritine rastlinjaka s postavitvijo solarne elektrarne in označila vrsto naložbe kot pridobivanje energije za prodajo iz obnovljivih virov na kmetiji. 3. odstavek 62. člena Uredbe določa, da pri naložbah v obnovljive vire energije vrednosti naložbe, ob prijavi, ne smejo preseči 400.000 EUR (brez DDV), enako pa je določeno v poglavju V. javnega razpisa, ki tudi določa, da pri naložbah v obnovljive vire vrednost naložbe ob prijavi ne sme preseči 400.000 EUR-ov (brez DDV). Iz vloge tožeče stranke pa izhaja, da je pod točko 3. finančni podatki o naložbi v tabeli celotna vrednost naložbe, navedla, da so gradbena in obrtniška dela 181.000 EUR (brez DDV), oprema 221.000 EUR ( brez DDV) in neupravičeni stroški 15.000 EUR (brez DDV), kar skupaj znaša 417.000 EUR (brez DDV), zaprosila pa je sredstva v višini 200.000 EUR. Isti podatki so navedeni tudi v poslovnem načrtu na strani 75, poglavje 9. finančna analiza, 9.1. investicija in viri financiranja investicije. Kljub temu, da tožeča stranka v pritožbi in v tožbi v upravnem sporu trdi, da mejna vrednost naložbe ni presežena, saj je naložba v fotovoltaiko 221.000 EUR, sodišče ugotavlja, da glede na vsebino vloge celotna vrednost njene naložbe znaša 417.000 EUR (brez DDV), saj gre za eno naložbo (nosilna konstrukcija in postavitev solarne elektrarne) v dejavnost pridobivanje energije za prodajo na kmetiji iz obnovljivih virov. Iz javnega razpisa je namreč razvidno, da je predmet naložbe lahko le pridobivanje energije za prodajo na kmetiji iz obnovljivih virov, to je sončna elektrarna, tožeča stranka pa v vlogi ves čas navaja eno naložbo, ki je sestavljena tako iz opreme kot tudi gradbenih del. Ob tem je še opozoriti na dopolnitev vloge s strani tožeče stranke, v kateri je navedeno, da gre za naložbo kot celoto, ker se naložba v rastlinjak smatra kot naložbo v elektrarno, saj je rastlinjak hkrati nosilna konstrukcija elektrarne.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbo, skladno s 1. odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Izrek o stroških temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.