Jedro

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo in je dovoljena, kadar so podane procesne predpostavke, ki so razvidne iz 382. člena ZPP. Po določilu tretjega odstavka 382. člena ZPP revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, izročitev stvari ali izvršitev kakšne druge dajatve (za tak primer pa gre v tej zadevi), če vrednost spornega predmeta ne presega 80.000,00 SIT. Kadar je pravica do revizije odvisna od vrednosti spora, si mora to pravico zagotoviti stranka že v postopku na prvi stopnji (in sicer tožnik z navedbo vrednosti spornega predmeta v tožbi - drugi odstavek 186. člena ZPP, tožena stranka pa v primerih, kadar tožnik ne navede vrednosti spornega predmeta ali je ta očitno neustrezna, s procesnimi dejanji oziroma opozorili sodišču do pripravljalnega naroka oziroma kadar tega ni, pred začetkom obravnavanja glavne stvari - tretji odstavek 40. člena ZPP). V tem primeru vrednost spornega predmeta ni bila označena. Stranka si zato v skladu s procesnimi določbami ni zagotovila pravice do revizije. To pa pomeni, da revizija toženca ni dovoljena, zaradi česar jo je revizijsko sodišče moralo zavreči na podlagi 392. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo vzdržalo v veljavi z dne 21.10.1993 izdani nalog za izpraznitev poslovnih prostorov v prvem nadstropju stavbe T., L. Toženčevo pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal, da naj se sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita. V reviziji opozarja, da je tožnica sklenila najemno pogodbo s tožencem še pred veljavnostjo pogodbe o najemu z G. p. G. Meni, da tožnica sploh ni legitimirana k odpovedi najemnega razmerja s tožencem, ampak je to kvečjemu G. p. G. Ugotovilo se je le, da je lastnik spornih prostorov sedaj R. S. Če najemno razmerje veljavno ni nastalo, ga tudi ni mogoče odpovedati.

Na revizijo tožnica ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o reviziji ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, naprej ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo in je dovoljena, kadar so podane procesne predpostavke, ki so razvidne iz 382. člena ZPP. Po določilu tretjega odstavka 382. člena ZPP revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, izročitev stvari ali izvršitev kakšne druge dajatve (za tak primer pa gre v tej zadevi), če vrednost spornega predmeta ne presega 80.000,00 SIT. Kadar je pravica do revizije odvisna od vrednosti spora, si mora to pravico zagotoviti stranka že v postopku na prvi stopnji (in sicer tožnik z navedbo vrednosti spornega predmeta v tožbi - drugi odstavek 186. člena ZPP, tožena stranka pa v primerih, kadar tožnik ne navede vrednosti spornega predmeta ali je ta očitno neustrezna, s procesnimi dejanji oziroma opozorili sodišču do pripravljalnega naroka oziroma kadar tega ni, pred začetkom obravnavanja glavne stvari - tretji odstavek 40. člena ZPP). V tem primeru vrednost spornega predmeta ni bila označena. Stranka si zato v skladu s procesnimi določbami ni zagotovila pravice do revizije. To pa pomeni, da revizija toženca ni dovoljena, zaradi česar jo je revizijsko sodišče moralo zavreči na podlagi 392. člena ZPP.