Jedro

Namen določb drugega odstavka 67. člena in 68. člen ZD je pri aktu testiranja izključiti vsakršno možnost vplivanja na vsebino oporoke vseh tistih, ki imajo po zakonodajalčevem prepričanju za to dovolj močan interes. Ker je krog teh oseb v omenjenih določbah določno opredeljen, so okoliščine, kot je na primer svaštvena ali pa zgolj dejanska vez oporočne priče z oporočiteljem, najsi bo ta še tako tesna in pristna, pravno upoštevne le, v kolikor oseba, ki je priča oporoki, sodi v zakonsko začrtan interesni spekter, sicer ne.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je neveljavno določilo oporoke pokojne M. T. z dne 27. 3. 2001, s katerim je omenjena naklonila polovico zapuščine svojemu sinu N. T. Glede preostanka oporoke je zahtevek za neveljavnost zavrnilo, zavrnilo pa je tudi zahtevek za ugotovitev, da nepremičnine, ki so predmet dedovanja, pripadajo tožniku in zato ne spadajo v zapuščino.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi toženk in sodbo prvostopenjskega sodišča tako spremenilo, da je zahtevek za neveljavnost oporoke zavrnilo v celoti. Pri argumentaciji spremembe se je oprlo na sodbo Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 584/2005 z dne 13. 12. 2007. 3. Tožnik je zoper sodbo pritožbenega sodišča vložil revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Trdi, da je izpodbijana oporoka neveljavna tako iz razlogov po drugem odstavku 67. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) kot zaradi določila 68. člena ZD. Odvetnik A. A., ki je sodeloval pri pisni oporoki pred pričami kot ena izmed oporočnih prič, je namreč v svaštvu z zapustnico in oporočnim dedičem N. T., zato v skladu z določbo 67. člena ZD ne more biti oporočna priča. Skrajno ozka in enostranska, meni, je razlaga drugostopenjskega sodišča, da odvetnik L. ni dovolj tesno sorodstveno povezan z oporočiteljico, da bi sodil v krog oseb, ki so po tej določbi nesposobne biti priča. Omenjeni res ni krvni sorodnik oporočiteljice, je pa zanesljivo njen ''sorodnik v svaštvu'', kar pri potomstvu prinese tudi krvno sorodstvo. Táko sorodstvo, t.j. ''sorodstvo v svaštvu'', s krvnim sorodstvom, še trdi, enačita tako 67. in 68. člen ZD kot celotna dednopravna zakonodaja. Zaključi, da je imel svak oporočnega dediča in zapustnice velik osebni interes za obstoječo vsebino oporoke, saj ima sedaj skupaj s sestro in toženkama, ki sta njegovi nečakinji, koristi od pridobivanja plodov podedovane kmetije, kmečkega turizma itn.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženkama, ki nanjo nista odgovorili.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Zmotno je revidentovo stališče o izenačenosti ''krvnega sorodstva'' in ''sorodstva v svaštvu''. Sorodstvo je le eno, krvno, svaštvo pa je razmerje med enim zakoncem in sorodniki drugega zakonca, ki mu pravni red – za razliko od sorodstva – namenja zgolj marginalno vlogo. To velja tudi za normi drugega odstavka 67. in 68. člena ZD, pri katerih pomen svaštva ne seže dlje od preproste ugotovitve, da razmerja med nekaterimi od naštetih oseb res ustrezajo definiciji tega pojma.

7. Namen določb drugega odstavka 67. člena in 68. člen ZD je pri aktu testiranja izključiti vsakršno možnost vplivanja na vsebino oporoke vseh tistih, ki imajo po zakonodajalčevem prepričanju za to dovolj močan interes. Ker je krog teh oseb v omenjenih določbah določno opredeljen, so okoliščine, kot je na primer svaštvena ali pa zgolj dejanska vez oporočne priče z oporočiteljem, najsi bo ta še tako tesna in pristna, pravno upoštevne le, v kolikor oseba, ki je priča oporoki, sodi v zakonsko začrtan interesni spekter, sicer ne.

8. Če navedeno obarvamo v okoliščine konkretne zadeve, ki so: - sporna oporočna priča A. A. je svak (brat žene) enega od oporočnih dedičev, - ni pa ne oporočiteljičin potomec, posvojenec, potomec posvojenca, prednik, posvojitelj, sorodnik v stranski črti ne zakonec katerekoli izmed teh oseb (primerjaj drugi odstavek 67. člena ZD), prav tako pa oporočiteljica ni ničesar zapustila ne njemu ne njegovim prednikom, potomcem, bratom, sestram ali zakoncu (primerjaj 68. člen ZD), hitro ugotovimo, da zakonskemu dejanskemu stanu (relativne) nesposobnosti biti priča ni zadoščeno. Res je sicer, da se je v praksi za problematičnega zavoljo njegove gramatikalne nejasnosti že nekajkrat izkazal zaključni del besedila 68. člena ZD, ki se glasi: ''ter zakoncem teh oseb,'' a o njegovi pravilni interpretaciji vse od odločitve Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 584/2005 z dne 13. 12. 2007 ni več dvoma(1). Neveljavna so tako le določila oporoke, s katerimi se kaj zapušča zakoncu sodnika, ki je sestavil oporoko, in zakoncu oporočne priče, niso pa neveljavna določila oporoke, s katerimi se kaj zapušča zakoncu potomca, prednika, brata ali sestre bodisi sodnika bodisi oporočne priče. To pa pomeni, da je izpodbijana oporoka veljavna tudi v delu, v katerem je pokojna M. T. zakoncu sestre svoje oporočne priče naklonila polovico zapuščine.

9. Neutemeljeno revizijo je moralo revizijsko sodišče zavrniti (378. člen ZPP).

Op. št. (1): Določba 68. člena ZD je na enak način interpretirana tudi v sodbi VS RS II Ips 362/2007 z dne 11. 12. 2008.