Jedro

Okrajno sodišče v Celju je štelo, da je podana krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Mariboru, saj je bila potrditvah tožnice v izvršilnem postopku pred tem sodiščem kršena njena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - torej naj bi bilo na območju tega sodišča storjeno škodno dejanje. Tožnica se nato zoper sklep o ugovoru krajevne pristojnosti ni pritožila, kar pomeni, da se z navedenim strinja. Zato je na podlagi prvega odstavka 52. člena ZPP podana izbirna krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Mariboru.

Ne glede na prej pojasnjeno, pa skladno s sodno prakso Vrhovnega sodišča ni primerno, da bi o odškodninski obveznosti Republike Slovenije zaradi zatrjevanega protipravnega ravnanja pristojnega sodišča odločalo slednje. Z odločanjem o zahtevku pri tem sodišču bi namreč lahko bilo ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije, kar predstavlja drug tehten razlog za prenos pristojnosti v smislu 67. člena ZPP.

Izrek

Za odločanje v zadevi se določi Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah.

Obrazložitev

1. Tožnica, ki ima stalno prebivališče v Mariboru, je pri Okrajnem sodišču v Celju vložila tožbo zoper Republiko Slovenijo zaradi plačila odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Mariboru. Iz naslova nepremoženjske škode zahteva 1.500,00 EUR ter iz naslova premoženjske škode 3.000,00 EUR.

2. S sklepom z dne 31. 1. 2023 je Okrajno sodišče v Celju odločilo, da bo zahtevek za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo obravnavalo ločeno pod novo opravilno številko (tretji odstavek 300. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Predmet odločanja v konkretnem pravdnem postopku je tako tožničin zahtevek za povrnitev premoženjske škode. Po toženkinem ugovoru krajevne pristojnosti v odgovoru na tožbo ter potem, ko tožnica ni odgovorila na poziv, naj se izjavi glede (ugovora) krajevne pristojnosti, je Okrajno sodišče v Celju s sklepom z dne 25. 4. 2023 odločilo, da ni krajevno pristojno za odločanje o zahtevku za plačilo odškodnine za premoženjsko škodo ter da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Mariboru. Pojasnilo je, da je tožnica vložitev tožbe pri Okrajnem sodišču v Celju utemeljevala na četrtem odstavku 20. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju ZVPSBNO), vendar navedeni zakon (drugače kot glede odškodnine za nepremoženjsko škodo) glede odškodnine za premoženjsko škodo ne določa posebnih postopkovnih pravil niti pristojnosti sodišča. Ker tožnica nato po pozivu ni navedla novih naveznih okoliščin glede krajevne pristojnosti, je upoštevajoč navedbe v tožbi, da je škoda nastala zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, štelo, da je podana tesna zveza spora z območjem tega sodišča in da je zato krajevno pristojno to sodišče. Pravdni stranki se zoper navedeni sklep nista pritožili.

3. Okrajno sodišče v Mariboru je sprožilo spor o pristojnosti (prvi odstavek 24. člena ZPP). Poudarja, da tožnica izbire krajevne pristojnosti, ki ji jo daje na voljo prvi odstavek 52. člen ZPP, ni opravila. Okrajno sodišče v Celju v določbah ZPP ni imelo podlage za ugotavljanje tesne zveze spora s krajevnim območjem Okrajnega sodišča v Mariboru. Ker tožnica slednjega ni izbrala, velja splošna krajevna pristojnost (46. in 48. člen ZPP). Kraj organa upravljanja toženke je Ljubljana, zato meni, da je za odločanje pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. Podredno predlaga, naj Vrhovno sodišče na podlagi 67. člena ZPP določi drugo stvarno pristojno sodišče za postopanje v tej zadevi, saj bo glede na tožbene navedbe predmet tega postopka ravnanje Okrajnega sodišča v Mariboru, tako da bi odločanje o tožničinem zahtevku pri tem sodišču lahko ogrozilo zaupanje strank in javnosti v nepristranskost tega sodišča. **O sporu o pristojnosti:**

4. V konkretnem pravdnem postopku tožnica s stalnim prebivališčem v Mariboru zoper Republiko Slovenijo uveljavlja zahtevek za povrnitev premoženjske škode v višini 3.000,00 EUR, ki naj bi ji nastala zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v izvršilnem postopku, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Mariboru. Ni sporno, da je za odločanje o zahtevku stvarno pristojno okrajno sodišče, sporna pa je krajevna pristojnost. 5. Tožnica je tožbo vložila pri Okrajnem sodišču v Celju ter izključno krajevno pristojnost slednjega utemeljevala s svojim stalnim prebivališčem v povezavi s četrtim odstavkom 20. člena ZVPSBNO. Vendar, kot je ob odločanju o toženkinem ugovoru krajevne pristojnosti pravilno pojasnilo že Okrajno sodišče v Celju, določbe navedenega člena veljajo le za uveljavljanje nepremoženjske škode zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.1 Ker torej ZVPSBNO kot specialni predpis ne določa posebnih pravil o krajevni pristojnosti za zahtevke za povrnitev premoženjske škode zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, je za te treba uporabiti določbe o krajevni pristojnosti, vsebovane v ZPP. Ta za spore o nepogodbeni odškodninski odgovornosti daje oškodovancu možnost izbire sodišča splošne krajevne pristojnosti (torej po kraju prebivališča oziroma sedeža tožene stranke – 46. v zvezi s 47. in 48. členom ZPP) ali sodišča, na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje, oziroma na območju katerega je nastala škodljiva posledica (prvi odstavek 52. člena ZPP).

6. Okrajno sodišče v Celju je štelo, da je podana krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Mariboru, saj je bila potrditvah tožnice v izvršilnem postopku pred tem sodiščem kršena njena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – torej naj bi bilo na območju tega sodišča storjeno škodno dejanje. Tožnica se nato zoper sklep o ugovoru krajevne pristojnosti ni pritožila, kar pomeni, da se z navedenim strinja. Zato je na podlagi prvega odstavka 52. člena ZPP podana izbirna krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Mariboru.

**O predlogu za delegacijo pristojnosti:**

7. Ne glede na prej pojasnjeno, pa skladno s sodno prakso Vrhovnega sodišča ni primerno, da bi o odškodninski obveznosti Republike Slovenije zaradi zatrjevanega protipravnega ravnanja pristojnega sodišča odločalo slednje.2 Z odločanjem o zahtevku pri tem sodišču bi namreč lahko bilo ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije, kar predstavlja drug tehten razlog za prenos pristojnosti v smislu 67. člena ZPP. Vrhovno sodišče je zato predlogu Okrajnega sodišča v Mariboru za delegacijo pristojnosti ugodilo in odločilo, da se za odločanje v tej zadevi določi Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah.

1 Smiselno npr. predlog zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO) – nujni postopek – EPA 819 - IV, Poročevalec 40/2006 z dne 12. 4. 2006, str. 51. 2 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS I R 28/2022 z dne 6. 4. 2022, I R 203/2021 z dne 12. 1. 2022, I R 185/2021 z dne 12. 1. 2022 in III R 24/2020 z dne 18. 5. 2020.