Jedro

Zoper pravnomočno sodbo o tožbenem zahtevku, za katerega tožeča stranka vrednosti spornega predmeta ni navedla, po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Pravdni postopek v tej zadevi se je začel na podlagi tožbe za razveljavitev darilne pogodbe, ki jo je glede stanovanja v Ljubljani, ... tožnik kot darovalec sklenil s toženko kot obdarjenko. V tožbi je vrednost spornega predmeta opredelil z zneskom 41.000,00 EUR. Med postopkom je tožbo spremenil: s primarnim zahtevkom, ki ga je postavil na novo, je zahteval ugotovitev ničnosti pogodbe, dotedanji tožbeni zahtevek za razveljavitev pogodbe pa je uveljavljal podrejeno. Za ničnostni zahtevek vrednosti spornega predmeta ni navedel. 2. Sodišče prve stopnje je tožnikovemu primarnemu tožbenemu zahtevku ugodilo: ugotovilo je ničnost pogodbe. Drugostopenjsko sodišče je toženkino pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo. Uveljavljala je revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter Vrhovnemu sodišču predlagala, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena tožniku; ta odgovora nanjo ni podal. 5. Revizija ni dovoljena.

6. Po določbah drugega, tretjega in četrtega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-D) je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (dovoljena revizija), ali če jo sodišče dopusti (dopuščena revizija).

7. Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP-D).

8. V konkretnem primeru tožnik vrednosti spornega predmeta v zvezi z zahtevkom za ugotovitev ničnosti pogodbe ni navedel, tožena stranka pa na to ni opozorila in sodišče prve stopnje ni postopalo po določbah 108. člena ZPP-D, čeprav je za to imelo pooblastilo v določbi 45. člena istega zakona. Zoper pravnomočno sodbo o tožbenem zahtevku, za katerega tožeča stranka vrednosti spornega predmeta ni navedla, po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča revizija ni dovoljena.

9. Tožeča stranka je sicer v tožbi navedla vrednost spornega predmeta za zahtevek za razveljavitev pogodbe. Toda navedeni zahtevek in naknadno kumuliran ničnostni zahtevek, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano sodbo, imata različno podlago, zato je izključena uporaba določbe prvega odstavka 41. člena ZPP-D, po kateri se vrednosti zahtevkov seštevajo le v primeru, če tožnik v tožbi zoper isto toženo stranko uveljavlja več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago. Ni torej mogoče šteti, da je z navedbo vrednosti spornega predmeta za oblikovalno tožbo določena tudi vrednost spornega predmeta za ničnostno tožbo.

10. Nedovoljeno revizijo je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP-D).