Jedro

Ker delodajalec tožniku predhodno ni vročil pisne obdolžitve in ga ni pisno povabil na zagovor, se šteje, da mu ni omogočil zagovora, kljub temu, da je bil s tožnikom opravljen razgovor o očitanih kršitvah, na katerem pa se ta o očitkih ni hotel izjaviti in ni hotel podpisati zapisnika zagovora.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku dne 24.9.2004, in zahtevek za priznanje neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja ter vrnitev tožnika na delo. Ugotovilo je, da je bil podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alineje prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, štev. 42/02), to je storitev kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja, in da so bili podani tudi formalni pogoji za zakonitost izredne odpovedi.

Na tožnikovo pritožbo je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnikovemu zahtevku v celoti ugodilo. Ob ugotovitvi, da tožniku pred podajo izredne odpovedi ni bila vročena pisna obdolžitev, je presodilo, da sporna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila zakonita. Ne glede na to, da je bil tožnik na predhodnih ustnih razgovorih seznanjen z odkrivanjem nepravilnosti, ki so bile razlog za kasnejšo odpoved in da je svoje napake s tem v zvezi priznal in obžaloval, in ne glede na to, da je bil na zadnjem razgovoru dne 20.9.2004 seznanjen, da gre za zagovor v postopku izredne odpovedi, je presodilo, da je prvostopno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je bil tožniku omogočen zagovor.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo in se v njej sklicuje na vse revizijske razloge iz prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07). Dejansko graja le uporabo določb ZDR o pravici do zagovora in navaja, da je glede na dejanske ugotovitve sodišča tožnik vedel, kaj se mu očita in da mu je bil pred podajo sporne odpovedi dejansko omogočen zagovor. Pravica do zagovora v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni absolutna. To izhaja že iz samega besedila drugega odstavka 83. člena ZDR in ob dogajanjih v zvezi s tožnikovimi kršitvami ter upoštevaje vse okoliščine kršitev tožena stranka tožniku zagovora v smislu zakonskih določb niti ni bila dolžna zagotoviti.

Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

Ker tožena stranka bistvenih kršitev določb pravdnega postopka v reviziji ni določno opredelila, sodišče izpodbijane sodbe s tega vidika ni preizkušalo.

Za odločitev v zadevi so pomembne dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih je povzelo tudi sodišče druge stopnje, da je bil tožnik na razgovorih pri direktorju oziroma odgovornih delavcih tožene stranke dne 8.9.2004, 10.9.2004 in 15.9.2004 seznanjen z ugotovitvami o nepravilnem poslovanju z obrazci "zaščiten blok krvodajalec", za nabavo in poslovanje, s katerimi je bil kot vodja skladiščne službe zadolžen, in o ugotovljenem inventurnem manjku. Na teh razgovorih je tožnik s tem v zvezi navajal, da je storil napako in izražal obžalovanje. Na zadnjem razgovoru pri direktorju tožene stranke dne 20.9.2004 mu je bilo s strani pristojnega strokovnega delavca predočeno, da gre za zagovor v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, s tem, da se tožnik o vsebini očitkov, ki so mu bili predočeni in so bili predmet odpovedi, tokrat ni hotel izjaviti. Ni soglašal z obvestilom sindikata o zadevi, češ da ni član sindikata, ob zaključku pa je odklonil podpis zapisnika. Na nobenega od teh razgovorov ni bil tožnik pisno vabljen in mu tudi pred zadnjim razgovorom dne 20.9.2004 ni bila vročena pisna obdolžitev v zvezi z nameravano izredno odpovedjo.

Na podlagi drugega odstavka 83. člena ZDR mora delodajalec pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga in pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavcu omogočiti zagovor, upoštevaje smiselno prvi in drugi odstavek 177. člena tega zakona, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči oziroma če delavec to izrecno odkloni ali če se neupravičeno ne odzove povabilu na zagovor. Prvi in drugi odstavek 177. člena ZDR urejata pravico do zagovora v disciplinskem postopku in s tem v zvezi določata, da mora delodajalec delavcu vročiti pisno obdolžitev ter mu določiti čas in kraj, kjer lahko delavec poda zagovor.

Tožena stranka ni dokazala obstoja okoliščin, zaradi katerih bi bilo neupravičeno pričakovati, da tožniku omogoči zagovor.

Revizijsko sodišče je že večkrat poudarilo pomen pisne obdolžitve v zvezi z dolžnostjo delodajalca, da delavcu v primeru izredne odpovedi omogoči zagovor. Pri tem je pomen pisne obdolžitve razlagalo predvsem z vidika predhodne seznanitve delavca z očitanimi kršitvami kot pogoja za pripravo zagovora (sklep VIII Ips 267/04 z dne 7.12.2004). V zadevi VIII Ips 262/06 je kot izjemo zavzelo stališče, da delavcu tudi v primeru ustne seznanitve z očitano kršitvijo ni preprečeno, da brez pripomb in ugovora poda zagovor. Vendar je v tem primeru delavec podal zagovor, za razliko do tega pa je tožnik zagovor odklonil in istočasno odklonil podpis zapisnika.

V zadevi VIII Ips 20/2005 je sodišče izrecno poudarilo, da je vročitev pisne obdolžitve bistveni pogoj za zagotovitev pravice do zagovora. Tudi v zadevi VIII Ips 86/2006 je sodišče vztrajalo pri pisni obdolžitvi, pa tudi vročitvi pisnega povabila na razgovor ter poudarilo, da sklicevanje tožene stranke na ustne pozive na zagovor ni utemeljeno.

Upoštevaje tudi doslej še zavzeta stališča sodišče ugotavlja, da sodišče druge stopnje ni zmotno uporabilo določb 2. odstavka 83. člena ZDR, ko je presodilo, da je sporna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker tožena stranka tožniku predhodno ni vročila pisne obdolžitve in mu ni vročila pisnega povabila na zagovor.

Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi določb 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.