Jedro

Toženec nima blokiranih TRR in nanje prejema zadostne prilive. Sicer je trenutno na njih negativno stanje, vendar toženec ni pojasnil za kaj je porabil prejete prilive. Prav tako ni pojasnil kakšen je njegov limit na transakcijskih računih glede na to, da lahko brez blokade posluje z negativnim stanjem na računih.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog toženca z dne 28. 4. 2023 za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo z dne 19. 12. 2022 do višine 0,001 % (I. točka izreka). Tožencu je dovolilo obročno plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo 567,00 EUR v 10-ih zaporednih mesečnih obrokih, od katerih vsak znaša 56,70 EUR in prvi obrok zapade v plačilo zadnjega dne v mesecu po pravnomočnosti tega sklepa, vsi ostali obroki pa zadnjega dne v zaporednih mesecih, ki sledijo. [...] (II. točka izreka). Razveljavilo je plačilni nalog z dne 29. 3. 2023 za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo v znesku 567,00 EUR (III. točka izreka). Ugotovilo je, da je toženec samostojni podjetnik in je upoštevalo le sredstva iz dejavnosti. Po podatkih letnega poročila (bilanca stanja na 31. 12. 2022 in izkaz poslovnega izida od 1. 1. do 31. 12. 2022) so tako sredstva kot obveznosti do virov sredstev znašala 154.068,57 EUR, kratkoročne poslovne obveznosti 146.833,90 EUR so presegale kratkoročne poslovne terjatve 54.090,60 EUR, poslovni izid obračunskega obdobja je znašal 9.120,38 EUR. Po podatkih ePRS ima toženec odprta dva transakcijska računa, pri čemer je pri A. d.d. od 5. 7. do 30. 9. 2023 imel cca. 16.000,00 EUR prilivov, kar je povprečno mesečno cca. 5.300,00 EUR, na 8. 10. 2023 pa stanje –259,65 EUR. Na računu pri B. d.d. je imel od 10. 7. do 8. 10. 2023 cca. 130.000,00 EUR prilivov, kar je povprečno mesečno cca. 43.000,00 EUR, na 8. 10. 2023 pa stanje –500,00 EUR.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo toženec iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da sodišče ni upoštevalo obveznosti toženca, zato zgolj pregled prilivov na TRR in stanja dobička ob koncu leta ni odraz likvidnih sredstev. Sodišče ni zajelo dejstev glede obveznosti toženca. Bilančni dobiček ne pomeni likvidnostnega stanja na TRR in likvidnih sredstev, ampak gre zgolj za računovodsko kategorijo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Toženec neutemeljeno navaja, da sklepa ni mogoče preizkusiti, da odločitev ni obrazložena, da bi moralo sodišče zadevo vsebinsko obravnavati, da je nedopustno poseglo v ustavno pravico do sodnega varstva in da je odločitev pomanjkljiva. Sodišče prve stopnje je vsebinsko obravnavalo predlog toženca, odločbo je mogoče preizkusiti in je zadosti obrazložena.

5. Toženec, ki je samostojni podjetnik – s.p., ne izpodbija odločilnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje glede njegovega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja: da so v letu 2022 tako njegova sredstva kot obveznosti do virov sredstev znašala 154.068,57 EUR, kratkoročne poslovne obveznosti 146.833,90 EUR so presegale kratkoročne poslovne terjatve 54.090,60 EUR, poslovni izid obračunskega obdobja je znašal 9.120,38 EUR, da ima odprta dva transakcijska računa, pri čemer je pri A. d.d. od 5. 7. do 30. 9. 2023 imel cca. 16.000,00 EUR prilivov, kar je povprečno mesečno cca. 5.300,00 EUR, na 8. 10. 2023 pa stanje –259,65 EUR, da je na računu B. d.d. imel od 10. 7. do 8. 10. 2023 cca. 130.000,00 EUR prilivov, kar je povprečno mesečno cca. 43.000,00 EUR, na 8. 10. 2023 pa stanje –500,00 EUR (5. točka obrazložitve sklepa). Prav tako ne izpodbija višine celotne sodne takse za pritožbo zoper sodbo 567,00 EUR (1., 6. in 7. točka obrazložitve sklepa). Odločilno pri tem je, da toženec nima blokiranih TRR in da nanje prejema zadostne prilive. Sicer je trenutno na njih negativno stanje, vendar toženec ni pojasnil za kaj je porabil prejete prilive. Prav tako ni pojasnil kakšen je njegov limit na transakcijskih računih glede na to, da lahko brez blokade posluje z negativnim stanjem na računih. Toženec ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, saj posluje z dobičkom in ima odprtih več transakcijskih računov, ki niso blokirani, nanje pa je v zadnjih treh mesecih tudi imel prilive.1

6. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo tretji in četrti odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1). Ta določata, da se določbe prejšnjih odstavkov smiselno uporabljajo tudi za samostojnega podjetnika posameznika in fizično osebo, ki ni samostojni podjetnik posameznik in kot poklic opravlja določeno dejavnost, v postopkih v zvezi z njuno dejavnostjo ter za pravne osebe glede plačila takse za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nimajo sredstev za plačilo takse in jih tudi ne morejo zagotoviti oziroma jih ne morejo zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks iz tretjega in četrtega odstavka tega člena mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo predlog toženca za oprostitev plačila sodnih taks in mu dovolilo obročno plačilo desetih obrokov po 56,70 EUR.

7. Ker tudi sodišče druge stopnje ni ugodilo predlogu za oprostitev plačila taks, začneta teči rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog naslednji dan po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje (tretji odstavek 14.a člena ZST-1).

8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 Sklep VSL II Ip 2268/2015.