Jedro

Čeprav je tožeča stranka v ugodu pritožbe navedla, da uveljavlja le pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP in nepravilne uporabe materialnega prava, pa je z obrazložitve pritožbe dejansko uveljavljala pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato teh pritožbenih razlogov sodišče druge stopnje ni moglo upoštevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi. Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo v plačilo 332.556,00 SIT s pripadki. Tožena stranka se je proti sodbi pravočasno pritožila in navedla, da uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in nepravilne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in naloži povrnitev pravdnih stroškov tožeči stranki. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki odgovora na pritožbo ni vložila. Pritožba ni utemeljena. Izpodbijana sodba je bila izdana v sporu majhne vrednosti (1. odst. 495. čl. Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Zato se sme izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odst. 458. čl. ZPP). Tožena stranka je v uvodu pritožbe tudi navedla, da uveljavlja ta dva pritožbena razloga. Iz obrazložitve pritožbe pa izhaja, da dejansko uveljavlja tudi pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanske stanja in v posledici tega zmotno uporabo materialnega prava. S pritožbenimi trditvami, da je sodišče zmotno ugotovilo dejstvo, da je bilo med pravdnima strankama dogovorjeno, da je stvar izročena na poskušnjo za določen čas in da bi moralo ugotoviti, da rok med strankama ni bil dogovorjen, tožena stranka izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje in s tem uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Tega pritožbenega razloga pa v sporih majhne vrednosti ni dopustno uveljavljati in zato pritožbeno sodišče teh pritožbenih trditev ne more upoštevati. Na podlagi dejstev, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje (ugotovilo pa je vsa dejstva, odločilna za uporabo 2. odst. 534. čl. ZOR), pa je materialno pravo pravilno uporabilo, ko je tožbenemu zahtevku ugodilo. Pritožnica sodišču prve stopnje tudi neutemeljeno očita, da je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odst. 339. čl. ZPP. Ni res, da je sodišče prve stopnje prezrlo dokaze tožene stranke. Edini po toženi stranki predloženi dokaz (priloga B1) je sodišče prve stopnje ocenilo in to temeljito. Z očitkom, da je sodišče odločbo neutemeljeno oprlo na dokaze tožeče stranke in ne tožene stranke, pa tožena stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ne pa bistvene kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2 odst. 339. čl. ZPP. Pritožbene trditve so tako neutemeljene, sodišče druge stopnje pa je izpodbijano sodbo preizkusilo tudi glede drugih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Teh ni našlo, zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. čl. ZPP). Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama nositi svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP).