Jedro

Okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi se obd. skrival ali pobegnil in okoliščina, ki opravičujejo bojazen, da bi ponavljal kazniva dejanja, so bile pravilno ugotovljene, saj obd. ne živi na naslovu, kjer je prijavljen za stalno bivanje, niti na več začasnih naslovih, temveč večinoma v tujini, sodnih pisem mu ni bilo mogoče vročiti. Poleg sedaj obravnavanega je obd. še v dveh kazenskih postopkih.

Izrek

Pritožbi obdolženega J. P. in zagovornika se zavrneta kot neutemeljeni.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je senat sodišča prve stopnje zoper imenovanega obdolženca podaljšal pripor za 15 dni, to je do 20.11.1993 do 22.30 ure, in sicer iz pripornega razloga po 1. in 3. točki II. odst. 191. člena ZKP.

Proti temu sklepu se pritožujeta obdolženec in zagovornik. Oba uveljavljata pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagata, da se pripor odpravi.

Pritožbi nista utemeljeni.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sta podana priporna razloga begosumnosti in ponovitvene nevarnosti. Iz spisa Temeljnega sodišča v x, enote v x, zaradi kaznivega dejanja po čl. 229/I KZ RS je razvidno, da sodišče obdolžencu na nobenega izmed v tem spisu navedenih naslovov ni uspelo vročiti sodnih pošiljk. V ovadbi so bili navedeni podatki, da ima obdolženec stalno bivališče na naslovu P. L., začasno pa na naslovu K. U. Na obeh naslovih pa obdolžencu ni bilo mogoče vročiti sodnih pošiljk, temveč so bile te vrnjene z oznako, da je obdolženec odpotoval. Nato je obdolženec dne 22.2.1993 sam sporočil, da je prijavljen na naslovu A. vendar je bila tudi na ta naslov poslana pošiljka vrnjena z oznako "odpotoval". Obdolženec je predlagal, naj se mu vabila dostavlja preko njegovega zagovornika.

Nato je sodišče štirikrat razpisalo narok z glavno obravnavo in vedno do glavne obravnave ni prišlo, ker ni pristopil nihče, pa tudi vabila niso bila izkazana. Očitno je bil način vročanja vabila preko zagovornika neuspešen. Nato je bila razpisana glavna obravnava še za 15.9.1993, na katero pa obdolženec ni prišel, čeprav je bil obveščen.

Obravnava je bila opravljena lahko šele kasneje, ko je bil obdolženec že v priporu. Pritožnika sicer zatrjujeta, da bi obdolženec sedaj, če bi bil pripor odpravljen, prebival pri svoji materi, ki ga je tudi pripravljena preživljati. Vendar pa takšno zatrjevanje v ničemer ne more omajati ugotovitev, da se je obdolženec dosedaj, kot je razvidno iz kazenskega spisa vztrajno izmikal prihodu na sodišče. Zato vsekakor kljub možnosti, da bi obdolženec stanoval pri materi, takšna bojazen še obstaja. Opravičena pa je tudi bojazen, da bi obdolženec na prostosti ponavljal kazniva dejanja. V sedaj obravnavanem primeru je bila uvedena preiskava zaradi dveh kaznivih dejanj, obdolženec je v kazenskih postopkih pri Temeljnemu sodišču v x, enote v x to pa so okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi na prostosti spet storil kazniva dejanja.

Glede na vse navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo okoliščine ter ugotovilo, da sta podana oba priporna razloga, navedena v izreku izpodbijanega sklepa. Zato je bilo pritožbi obdolženca in zagovornika treba zavrniti kot neutemeljeni.