Jedro

Za spremembo vrste periodičnih dohodkov kot nastanek spremembe okoliščin v smislu 42. člena ZUPJS se lahko šteje le izplačilo novega periodičnega dohodka. Zgolj sprememba zavarovalne podlage iz naslova družbeništva in poslovodenja zasebne družbe v delovno razmerje sama po sebi še ne more pomeniti takšne spremembe, ki bi lahko vplivala na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja in zaradi katere bi bilo treba izdati drugačno odločbo o pravici oziroma odločbo o spremembi priznanja pravice po 42. in 42.a členu ZUPJS. Ker ima sprememba podlage zavarovanja iz naslova družbeništva in poslovodenja zasebne družbe v delovno razmerje, za posledico tudi spremembo vrste periodičnega dohodka, torej iz dohodka iz naslova vodenja družbe v plačo, do spremembe okoliščin lahko pride šele pod pogojem izplačila novega periodičnega dohodka, torej plače.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje (I., II. in IV. točka izreka).

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbe št. ... z dne 17. 1. 2018, št. ... z dne 8. 1. 2016, št. ... z dne 17. 1. 2018 in št. ... z dne 5. 1. 2016 ter zadevi vrnilo v ponovno upravno odločanje (I. točka). Tožencu je odredilo izdajo novih upravnih aktov v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe (II. točka). Izpodbojno tožbo zoper odločbi št. ... z dne 2. 2. 2016 in št. ... z dne 28. 1. 2016 je zavrglo (III. točka). Tožencu je naložilo, da za tožnico povrne 159,03 EUR stroškov postopka na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo, torej zoper II., III. in IV. točko izreka, se pritožuje toženec zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava s predlogom na spremembo sodbe v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka oziroma podredno razveljavitev in vrnitev v novo sojenje.

Napačen je zaključek, da sprememba zavarovalne podlage iz 040 v 001 v isti družbi še ne pomeni, da je prišlo do spremembe, ki bi lahko vplivala na upravičenost do pravice iz javnih sredstev. Tožnica se je v marcu 2015 zaposlila v družbi A. d.o.o. Prvo plačo je po podatkih FURS prejela za april 2015. Vrsta periodičnega dohodka je po 8. točki 3. člena ZUPJS tudi izguba ali začetek prejemanja plače. Sklicuje se še na 10. odstavek 15. člena ZUPJS in 8. odstavek 4.a člena Pravilnika o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev. S sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi po 2. odstavku 73. člena ZDR-1 je tožnica pridobila drug status, ki je podlaga za upoštevanje novega periodičnega dohodka. Torej za upoštevanje plače namesto dohodka iz naslova družbeništva in poslovodenja, ki se več ne upošteva. Do marca 2015 je bila upravičena do dohodka za vodenje družbe na podlagi statusa družbenika in poslovodne osebe, nato pa je pridobila pravico do prejemanja plače iz naslova delovnega razmerja. Zaradi te spremembe je bil obravnavani predsodni postopek začet po uradni dolžnosti na podlagi 42. in 42.a člena ZUPJS in na novo odločeno s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku sprememb.

Pomembno je tudi, zakaj tožnica ni prejela plače in ali je sprožila vse potrebne postopke. Tožnica je edina družbenica in poslovodja zasebne družbe A. d.o.o., v kateri sočasno nastopa v vlogi delavca in delodajalca, zato bi že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi morala vedeti, ali ji bo družba sploh sposobna izplačevati plačo. Do pravic iz javnih sredstev so upravičene le osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle vplivati. Tožnica ni sprožila nobenih postopkov za odpravo kršitev in izplačilo plače. Napačen je zaključek, da v spisu ni dokazov, da je tožnica v spornem obdobju plačo prejela.

Prvi odstavek 28. člena ZUPJS ne določa načina upoštevanja dohodkov, temveč način izračuna višine minimalnega dohodka. Za osebe, določene v najemni pogodbi, ki niso družinski člani, znaša ponder 0,57. Gre za določitev meje dohodka za ugotavljanje upravičenosti vlagatelja do subvencije najemnine. Ta cenzus je bil v izpodbijanih odločbah pravilno določen in je nižji od ugotovljenega dohodka tožnice in oseb, ki se upoštevajo. Med dohodke je bila pravilno upoštevana plača hčere B.B. v znesku 580,76 EUR, pri cenzusu pa ponder 0,57. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Po preizkusu zadeve v izpodbijanih I., II. in IV. točki izreka1 skladno z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)2 pritožbeno sodišče ugotavlja, da so izpodbijani posamični upravni akti zakonito odpravljeni in zadevi utemeljeno vrnjeni v ponovno upravno odločanje. Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava je ostalo dejansko stanje že v predsodnem upravnem postopku nepopolno ugotovljeno.

Predmet spora in bistvene dejanske okoliščine konkretnega primera

5. Predmet tega socialnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti odločb o otroškem dodatku in subvenciji najemnine. Z odločbo z dne 8. 1. 2016, potrjeno z odločbo z dne 17. 1. 2018, je bila z dnem 1. 4. 2015 razveljavljena odločba z dne 16. 12. 2014, po kateri je bila tožnica od 1. 1. do 31. 12. 2015 upravičena do otroškega dodatka za dva otroka v znesku 240,00 EUR, in odločeno, da je od 1. 4. 2015 do 31. 8. 2015 upravičena do tega dodatka v višini 157,73 EUR na mesec ter da je dolžna vrniti neupravičeno prejeta sredstva. Po uradni dolžnosti je bila ugotovljena sprememba vrste periodičnih dohodkov in v dohodek tožničine družine namesto dohodka iz naslova vodenja družbe po zavarovalni podlagi 040, upoštevan tekoči periodični dohodek tožnice v višini 9.241,99 EUR.

Z odločbo z dne 5. 1. 2016, potrjeno z odločbo z dne 17. 1. 2018, je bila zavrnjena vloga za subvencioniranje neprofitne najemnine za neprofitno stanovanje. Dohodek tožničine družine in oseb, ki so navedene v najemni pogodbi, presega mejo dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do subvencije najemnine (1.624,33 EUR). V dohodek sta bili med drugim upoštevani tožničina plača v znesku 780,31 EUR in plača polnoletne hčere B.B. v znesku 580,76 EUR. Za določitev meje dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do subvencije najemnine je bil za polnoletno hči B.B., ki je navedena v najemni pogodbi, upoštevan ponder 0,57. 6. V pritožbi je sporno zlasti upoštevanje podatkov o tožničini plači kot tekočega periodičnega dohodka pri ugotavljanju dohodka družine za upravičenost do otroškega dodatka in ugotavljanju dohodka družine za upravičenost do subvencije najemnine. Tožnica, ki je bila do 28. 2. 2015 v obvezna socialna zavarovanja vključena kot družbenica in poslovodja zasebne družbe A. d.o.o. s podlago 040, se je s 1. 3. 2015 v tej družbi zaposlila in se v obvezna zavarovanja vključila na podlagi delovnega razmerja s podlago 01. Nad družbo A. d.o.o. je bil 3. 12. 2015 začet stečajni postopek3. Dohodka iz naslova vodenja družbe po zavarovalni podlagi 040 po podatkih FURS v letu 2015 tožnica ni prejemala. Po podatkih FURS je od oktobra do decembra prejela plačo v znesku 780,31 EUR, vendar je sodišče prve stopnje zaključilo, da je vprašanje prejema oziroma izplačila plače ostalo nerazčiščeno. Pri subvenciji najemnine je poleg upoštevanja podatkov o tožničini plači sporno še upoštevanje tožničine hčere B.B., ki je sicer polnoletna, vendar navedena v najemni pogodbi.

Materialno pravno izhodišče za pritožbeno rešitev zadeve K pravni podlagi za pritožbeno rešitev zadeve o otroškem dodatku

7. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS)4. Zakonsko določeni pogoji za pridobitev pravic iz javnih sredstev morajo biti izpolnjeni ves čas prejemanja teh pravic. Upravičenec do otroškega dodatka mora centru za socialno delo sporočiti predpisane spremembe, ki lahko vplivajo na upravičenost do pravice, višino ali obdobje prejemanja, med drugim tudi spremembo vrste periodičnega dohodka (42. člen ZUPJS). Center za socialno delo mora ves čas trajanja pravice po uradni dolžnosti spremljati, ali so nastopile spremembe, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o pravici (42.a člen ZUPJS). Skladno z 42.b členom ZUPJS o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in za katere je izvedel po uradni dolžnosti, na novo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe.

8. Po 1. točki 1. odstavka 12. člena ZUPJS se med dohodke in prejemke pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev upoštevajo obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. Pri ugotavljanju materialnega položaja posameznika oziroma družine se pri upravičenosti do otroškega dodatka primarno upoštevajo podatki o dohodkih iz preteklega leta (2., 3. in 4. odstavek 15. člena ZUPJS), razen, kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je prišlo do spremembe vrste periodičnih dohodkov. Če je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka, se periodični dohodek, ki ga oseba ne prejema več, ne upošteva, upošteva pa se novi periodični dohodek na način, kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov.

Po 7. odstavku 15. člena ZUPJS se namreč periodični dohodek, ki ga upravičenec ne prejema več, ne upošteva, kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka, ker določenega periodičnega dohodka ne prejema več ali prejema drugo vrsto periodičnega dohodka, upošteva pa se morebitni novi periodični dohodek na način, kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov. Tekoči dohodki so periodični dohodki iz 8. točke 3. člena tega zakona, ki jih oseba v preteklem letu ni imela, ima pa jih izplačane v mesecu pred mesecem vložitve vloge, razen če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da jih je začela prejemati v mesecu vložitve vloge, preračunani na letno raven, in dohodki iz 4., 8., 9., 10. in 11. točke 1. odstavka 12. člena tega zakona, ki se upoštevajo v višini, kakršna velja ali bo veljala z začetkom priznanja pravice.

9. Sodišče prve stopnje pravilno razloguje, da se za spremembo vrste periodičnih dohodkov kot nastanek spremembe okoliščin v smislu 42. člena ZUPJS lahko šteje le izplačilo novega periodičnega dohodka. Zgolj sprememba zavarovalne podlage iz naslova družbeništva in poslovodenja zasebne družbe v delovno razmerje tudi po stališču pritožbenega sodišča sama po sebi še ne more pomeniti takšne spremembe, ki bi lahko vplivala na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja in zaradi katere bi bilo treba izdati drugačno odločbo o pravici oziroma odločbo o spremembi priznanja pravice po 42. in 42.a členu ZUPJS. Ker ima sprememba podlage zavarovanja iz naslova družbeništva in poslovodenja zasebne družbe v delovno razmerje, za posledico tudi spremembo vrste periodičnega dohodka, torej iz dohodka iz naslova vodenja družbe v plačo, do spremembe okoliščin lahko pride šele pod pogojem izplačila novega periodičnega dohodka, torej plače. Drugačno pritožnikovo stališče, da že sama sprememba zavarovalne podlage predstavlja podlago za upoštevanje novega periodičnega dohodka, torej za upoštevanje plače namesto dohodka iz naslova družbeništva in poslovodenja, je zmotno in zato ni sprejemljivo. Z novelo ZUPJS-G5, ki se je začela uporabljati 1. 3. 2018, je v dodanem 4. odstavku 42.b člena ZUPJS celo eksplicitno določeno, da se kot nastanek spremembe šteje izguba statusa, pri spremembi vrste periodičnih dohodkov pa se kot nastanek spremembe okoliščin šteje izplačilo novega periodičnega dohodka.

K pravni podlagi za pritožbeno rešitev zadeve o subvenciji najemnine

10. Do subvencioniranja najemnine je upravičen med drugim najemnik v neprofitnem stanovanju. Meja dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do subvencije je ugotovljeni dohodek najemnika in oseb, ki so navedene v najemni pogodbi, ki ne presega višine njihovega minimalnega dohodka brez dodatka za delovno aktivnost, določenega skladno s predpisi, ki urejajo socialnovarstvene prejemke, povečanega za 30 % ugotovljenega dohodka, in za znesek neprofitne najemnine, določene po predpisih, ki urejajo stanovanjske zadeve. Pri izračunu minimalnega dohodka se štejejo v družino najemnik in osebe, ki so navedene v najemni pogodbi (1. odstavek 28. člen ZUPJS).

11. Pri ugotavljanju materialnega položaja posameznika oziroma družine se dohodek upošteva na način in glede na obdobje, določeno skladno z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (2. odstavek 15. člena ZUPJS). Torej se po 20. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre)6 upošteva lasten dohodek družine kot povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Upoštevajo se podatki iz uradnih evidenc in druga dokazila skladno z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Ker imajo uradne evidence naravo javne listine, se podatki iz teh evidenc štejejo za resnične. Vendar lahko upravičenec dokazuje drugače7, torej da je prejel nižje zneske dohodkov ali prejemkov oziroma jih sploh ni prejel. Sodišče prve stopnje pravilno razloguje, da dohodkov, ki jih upravičenec ni prejel in z njimi ni mogel razpolagati, ni mogoče upoštevati v lasten dohodek.

12. Po 2. odstavku 28. člena ZUPJS se za osebe, navedene v najemni pogodbi, ki niso osebe iz 1. odstavka 10. člena tega zakona, med drugim niso otroci, ki jih je vlagatelj dolžan preživljati, pri izračunu minimalnega dohodka upošteva višina minimalnega dohodka, ki pripada vsaki naslednji odrasli osebi po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke. Višina minimalnega dohodka za vlagatelja in posameznega družinskega člana se v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka za vsako naslednjo odraslo osebo določi s ponderjem 0,57 (6. točka 1. odstavka 26. člena ZSVarPre).

Zmotno je sicer razlogovanje sodišča prve stopnje, da 2. odstavek 28. člena ZUPJS v zvezi s 6. točko 1. odstavka 26. člena ZSVarPre predpisuje ugotavljanje lastnega dohodka. Kot pravilno opozarja tožena stranka, določa način izračuna minimalnega dohodka družine in oseb, ki se upoštevajo, za določitev cenzusa za upravičenost do subvencije najemnine. 26. člen ZSVarPre namreč določa merila za določitev višine minimalnega dohodka oziroma t. i. ponderje, ki so za določene osebe predpisani v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka. Na ta način določen znesek minimalnega dohodka se upošteva pri določitvi meje dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do subvencije najemnine oziroma cenzusa. Če ugotovljen dohodek družine oziroma oseb, ki se upoštevajo, presega izračunani cenzus oziroma višino minimalnega dohodka, povečanega za 30 % ugotovljenega dohodka in zakonsko določen znesek neprofitne najemnine, vlagatelj do te pravice iz javnih sredstev, ni upravičen.

Odločitev pritožbenega sodišča

13. Vse predhodno navedeno pomeni, da je sodišče prve stopnje izpodbijana posamična upravna akta utemeljeno odpravilo in zadevi vrnilo v ponovno upravno odločanje. Čeprav je pri tožnici prišlo do spremembe podlage zavarovanja iz naslova družbeništva in poslovodenja zasebne družbe v delovno razmerje, je do spremembe okoliščin, ki vplivajo na upravičenost obravnavanih pravic iz javnih sredstev lahko prišlo šele pod pogojem izplačila novega periodičnega dohodka - dejansko prejete plače. Prav slednje dejstvo pa v zvezi z upravičenostjo do otroškega dodatka in subvencije najemnine ni bilo razčiščeno.

14. V ponovljenem predsodnem upravnem postopku bo potrebno postopati v nakazani smeri skladno s stališčem sodišča. Ugotoviti bo potrebno, ali je in kdaj je tožnica prejela plačo v znesku 780,31 EUR, kot izhaja iz podatkov FURS. Če ji plača ni bila izplačana, temveč si je tožnica zgolj obračunala prispevke, plače ni mogoče upoštevati kot nov periodični dohodek pri uveljavljanju otroškega dodatka niti kot dohodek pri ugotavljanju upravičenosti do subvencije najemnine. Vendar vse le pod pogojem, da tožnica delovnega razmerja v družbi, katere edina družbenica in poslovodja je, za kar je sicer imela podlago v 2. odstavku 73. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1)8, ni sklenila z namenom izigravanja predpisov.9 Šele, ko bo v navedeni smeri razčiščeno dejansko stanje, bo mogoče pravilno izračunati povprečen mesečen dohodek na osebo in ponovno odločiti o tožničini upravičenosti do otroškega dodatka, če bodo za to izpolnjeni zakonski pogoji.

Po ugotovitvi dohodka, ki se upošteva v dohodke za ugotavljanje upravičenosti do subvencije najemnine, bo potrebno za določitev cenzusa oziroma višino minimalnega dohodka za tožničino polnoletno hči B.B., navedeno v najemni pogodbi, upoštevati ponder 0,57. Tožnica bo do subvencije najemnine upravičena, če ugotovljen dohodek družine in oseb, ki se upoštevajo, ne bo presegal cenzusa oziroma višine minimalnega dohodka, povečane za 30 % ugotovljenega dohodka in znesek neprofitne najemnine.

15. Glede na vse predhodno navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

16. Čeprav toženec s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče sklenilo, da tožnica stroške odgovora na pritožbo krije sama, saj z njim ni pripomogla k pritožbeni rešitvi zadeve (165. člen v zvezi s 1. odstavkom 155. člena ZPP).

1 Pravnomočen sklep o zavrženju dela tožbe v III. točki izreka ni predmet presoje pritožbenega sodišča. 2 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 3 Sklep Okrožnega sodišča v Kranju, št. 5567/2015 z dne 3. 12. 2015. 4 Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 75/2017. 6 Ur. l. RS. št. 61/2010 s spremembami. 7 224. člen ZPP. 8 Ur. l. RS, št. 21/2013 s spremembami. 9 Po 134. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami) v pokojninsko dobo štejejo obdobja, v katerih je delodajalec obračunal prispevke za obvezno zavarovanje od zavarovančeve plače, vendar jih ni plačal v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne glede na uspeh ukrepov za izterjavo plačila prispevkov.