Jedro

Občinski predpisi v besedilnem delu ne zamejuje središča mesta Vrhnike (npr. z navedbo ulic oziroma njihovih delov, z navedbo območij krajevnih skupnosti ipd.), zato je to vlogo prevzela pregledna karta z zarisom območja in njegovih meja. S tem pa je dopolnila tekst občinskega predpisa in postala njegov nujni sestavni del. Kot tak pa bi moral biti objavljen.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Davčne uprave RS, Davčnega urada Ljubljana, izpostave Vrhnika, št. DT 4224-13535/2012-08-190-05 z dne 20. 11. 2012 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo tožniku za leto 2012 odmerila nadomestilo za uporabo zazidanih stavbnih zemljišč (NUSZ) na naslovu ... v višini 109.433,78 EUR. Iz obrazložitve je razvidno, da odmera temelji na določbah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Vrhnika (Naš časopis, št. 328/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju Odlok).

Upravni organ druge stopnje je tožnikovi pritožbi delno ugodil in odpravil izrek prvostopenjske odločbe v delu, ki se nanaša na točkovanje komunalne opremljenosti za večje centralne zelene površine z otroškimi igrišči in prostori za rekreacijo v višini 15 točk in sodobno hortikulturno urejene javne površine v višini 10 točk, tako da skupno število točk znaša 900, znesek nadomestila 106.476,11 EUR, spremenijo pa se tudi zneski posameznih obrokov. V preostalem delu je pritožbo zavrnil, med drugim stališči, da je karta območij v nasprotju z besedilom 1. člena Odloka in da ni mogoče šteti, da omenjeni grafični prikaz območij ni bil javno objavljen.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da v zadevi ne bi smel biti uporabljen grafični del Odloka, saj ta ni bil objavljen v uradnem glasilu občine, kar pomeni kršitev 154. člena Ustave RS (v nadaljevanju URS). Zgolj to, da je pregledna karta na vpogled v režijskem obratu za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, ki sploh ne obstaja več, ne zadostuje oziroma pregledni karti ne daje pravne narave predpisa. Kot neobjavljena priloga bi lahko predstavljala le interpretativno sredstvo za razumevanje besedila prvega odstavka 1. člena Odloka oziroma pripomoček za natančnejšo določitev meje med različnimi območji, ni pa se dopustno pri določanju območij opreti le nanjo ob popolnem zanemarjenja tekstualnega dela prvega odstavka 1. člena. V skladu z njim je treba njegovo zemljišče uvrstiti v II. območje, saj je od nekdaj namenjeno industriji (območje bivše Industrije usnja Vrhnika), leži ob eni izmed starih mestnih vpadnic (Tržaški cesti), poleg tega pa po veljavnem Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V1 Vrhnika – center (v nadaljevanju PUP) leži v območju P – proizvodnih, obrtnih in servisnih dejavnosti, ne pa v območju centralnih dejavnosti, ki so z vidika urbanističnega planiranja značilne za središče mesta. Gre torej za površine za gradnjo industrijskih objektov in ne za površine središča mesta, ki bi bile namenjene najpomembnejšim mestnim upravnim in kulturnim stavbam ter poslovnim dejavnostim – t. i. centralnim dejavnostim.

Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek.

Toženka v odgovoru na tožbo poudarja, da je dolžna uporabiti veljavni občinski odlok, saj je vezana na načelo zakonitosti. Predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo pri odmeri NUSZ na podlagi merila namena uporabe stavbnih zemljišč upoštevano točkovanje v višini, ki je v Odloku določeno v 5. členu za I. območje stavbnih zemljišč. V zadevi je sporna omenjena uvrstitev, ker naj bi temeljila le na grafičnih kartah, ki pa niso bile objavljene.

Zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, ZSZ/84) je namreč v 58. členu določil, da se NUSZ plačuje na območju mest in naselij mestnega značaja; na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev; na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem. Območje, na katerem se plačuje nadomestilo, določi občinska skupščina.

Odlok v 1. členu določa območja občine Vrhnika (od I. do IV.), na katerih se odmerja NUSZ. Območje I je opredeljeno kot središče mesta Vrhnike, II. območje pa kot ostalo območje strnjenega mesta Vrhnike, površine za centralno dejavnost ob mestnih vpadnicah, površine, določene za gradnjo industrijskih objektov, obrtna cona in območje strnjenih počitniških naselij. V istem členu določa, da so območja razvidna iz preglednih kart, ki so sestavni del tega odloka, na vpogled pa so v režijskem obratu za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. Sodišče se strinja s tožnikom, da v obravnavanem primeru besedilni del Odloka, s katerim je I. območje opredeljeno zgolj z navedbo „središče mesta Vrhnike“, ne dopušča uporabe preglednih kart le kot razlagalnega pripomočka. Tudi po prepričanju sodišča šele grafični prikaz omenjenega območja pove, kaj je normodajalec v prostorskem, krajevnem smislu sploh štel oz. določil kot središče mesta, v katerem morajo lastniki stavbnih zemljišč zaradi lege teh zemljišč plačevati višje nadomestilo kot lastniki zemljišč iz ostalih območij. V skladu s 5. členom Odloka se namen uporabe stavbnega zemljišča točkuje glede na vrsto dejavnosti in glede na lego v I., II., III. ali IV. območju.

Ker Odlok v besedilnem delu ne zamejuje središča mesta Vrhnike (npr. z navedbo ulic oziroma njihovih delov, z navedbo območij krajevnih skupnosti ipd.), je to vlogo prevzela pregledna karta z zarisom območja in njegovih meja. S tem pa je dopolnila tekst Odloka in postala njegov nujni sestavni del. Kot tak pa bi moral biti objavljen. Ker ni bil, je bila kršena določba drugega odstavka 154. člena URS, ki določa, da se predpisi lokalnih skupnosti objavijo v uradnem glasilu, ki ga te same določijo. Sodišče pri tem dodaja, da lahko neobjava preglednih kart v primeru, kakršen je obravnavani, dejansko omogoča spreminjanje območij le s popravki na grafičnih kartah in brez objave, saj zanje besedilnega dela predpisa zaradi splošnosti ( v smislu „središča mesta“) niti ni treba spremeniti.

Navedeno pomeni, da tožnikovih zemljišč na ... zgolj na podlagi besedila Odloka ni mogoče uvrstiti v I. območje, mogoča pa je njihova uvrstitev v II. območje, ki med drugim zajema površine, določene za gradnjo industrijskih objektov. Med strankama namreč ni sporno, da se je tožnikovo zemljišče v času odmere NUSZ po tedaj veljavnem PUP nahajalo v „P“ coni, to je v območju proizvodne, obrtne in servisne dejavnosti.

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo (4. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. V njem bo moral tožniku odmeriti NUSZ ob upoštevanju meril, ki se nanašajo na II. območje zemljišč iz Odloka.