Jedro

V prvi fazi postopka razlastitve je treba odločiti o dovolitvi uvedbe postopka razlastitve. Šele pozitivna odločitev v tej fazi postopka pomeni, da se lahko postopek razlastitve nadaljuje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Murska Sobota pod točko 1 izreka ugotovila, da je javna korist za izgradnjo pločnika in kolesarske steze v krožišču križanj Lendavske, Markišavske in Noršinske ulice v Murski Soboti izkazana in se v korist razlastitvene upravičenke Mestne občine Murska Sobota uvede razlastitveni postopek za zemljišče parc. št. 3541/1 in parc. št. 3541/2, obe k.o. ..., ki je v lasti A. do celote. S točko 2 je odločila, da se začetek razlastitvenega postopka zaznamuje v zemljiški knjigi, s točko 3 da promet z navedenima nepremičninama ni dopusten oz. ni dopustno njuno bistveno spreminjanje, razen prodaje razlastitveni upravičenki oz. tretji osebi, če se razlastitvena upravičenka s tem strinja, dokler razlastitveni postopek ni pravnomočno končan. S točko 4 izreka je dovolila na zgoraj navedenih parcelnih številkah izvedbo pripravljalnih del – meritev v skladu s parcelacijskim načrtom, ki je sestavni del Odloka o spremembi zazidalnega načrta zadev območja obrtne cone Murska Sobota – sever (Ur. list RS, št. 41/24, 62/204, v nadaljevanju:Odlok). O opravljeni meritvi – spremembi katastrskega stanja bo pristojna geodetska uprava izdala odločbo, ki je podlaga za evidentiranje nastalih sprememb v zemljiškem katastru in izvedbo v zemljiški knjigi (točka 5 izreka).

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Občina Murska Sobota vložila zahtevo za ugotovitev javne koristi in uvedbo razlastitvenega postopka za v izreku navedeni zemljišči, katerih lastnik je tožeča stranka. Razlastitvena upravičenka je v zahtevi z dne 26. 8. 2011 in dopolnitvah le-te z dne 11. 10. 2011 predložila listine, ki jih mora razlastitveni upravičenec v skladu z 98. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) priložiti k zahtevi za razlastitev. Ob preverjanju, ali so izpolnjeni pogoji za razlastitev, ki jih določa ZureP-1, je bilo ugotovljeno, da je razlastitveni zavezanec tožeča stranka kot lastnik parc. št. 3541/1 in 3541/2 obe k.o. …. Razlastitvena upravičenka je Mestna občina Murska Sobota, saj se razlastitev izvaja za namen izgradnje kolesarske steze in pločnika v krožišču križanj Lendavske, Markišavske in Noršinske ulice v Murski Soboti, kar izhaja iz Odloka. Navedeni parceli ležita znotraj navedenega zazidalnega načrta in sta namenjeni za izgradnjo kolesarske steze in pločnika v krožišču križanj Lendavske, Markišavske in Noršinske ulice v Murski Soboti.

V nadaljevanju ugotavlja, da je javna korist za izgradnjo klesarske steze in pločnika izkazana z določili Odloka in da ima razlastitvena upravičenka za predvideno gradnjo že 2 leti zagotovljena finančna sredstva, kar je razvidno iz letnega načrta pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem Mestne občine Murska Sobota za leto 2010 in 2011 in proračuna za leto 2011. Iz razlastitvenega elaborata in citiranega Odloka pa je razvidno, da je zemljišče, na katero se nanaša zahteva za razlastitev, namenjeno javni koristi oz. za izgradnjo kolesarske steze in pločnika, saj je celotno krožišče s pripadajočimi prometnimi površinami predvideno tudi na zemljišču, ki je navedeno v 1. točki izreka te odločbe. Na območju zazidalnega načrta prometna infrastruktura, kot jo določa zazidalni načrt, ni v celoti zgrajena, ker je potrebno neposredno ob že zgrajenem krožišču zgraditi manjkajočo kolesarsko stezo s pločnikom za pešce, zazidalni načrt pa predvideva ureditev kolesarske steze in pločnika za pešce na zemljišču, ki je v lasti razlastitvenega zavezanca. Zakon o cestah (Ur. list RS, št. 1009/2010) določa, da je gradnja vzdrževanja javnih cest v javnem interesu (9. člen), kolesarska steza in pločnik pa je del cestišča in s tem del javne ceste (14. točka 2. člena). Z izgradnjo kolesarske steze in pločnika se rešuje prometno varnostna situacija glede prehoda pešcev in kolesarjev, zato je javni interes za pridobitev nepremičnin, ki so potrebne za predvideno izgradnjo, izkazan in utemeljen na zakonu o prostorskem aktu razlastitvene upravičenke. Za izgradnjo manjkajočega dela kolesarske steze in pločnika razlastitvena upravičenka ne potrebuje celotnega zemljišča, ampak le del, zato je predlagala tudi dovolitev pripravljalnih del, ki obsegajo meritev predmetnega zemljišča. Iz izpodbijane odločbe tudi izhaja, da je razlastitvena upravičenka tožeči stranki poslala dve ponudbi za odkup nepremičnin s predlogom pogodbe in cenitve, vendar pa se tožeča stranka s tem ni strinjala.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je z odločbo št. 35020-55/2011 z dne 12. 3. 2012 zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo. V obrazložitvi navaja, da je izpodbijana odločba odločba o začetku razlastitvenega postopka in hkrati odločba o dovolitvi pripravljalnih del (100. člen in 101. člen ZUrepP-1). Prvostopenjski organ je izpodbijano odločbo izdal, ker je razlastitvena upravičenka predložila popolno zahtevo za razlastitev, ki je vsebovala vse sestavine iz 98. člena ZUreP-1 in ker je upravni organ izvedel ustrezen kontradiktorni postopek, vključno z ustno obravnavo in seznanitvijo tožnika z vsemi predloženimi listinami in drugimi dokazi. Zavrnila je kot neutemeljen pritožbeni ugovor razlastitvenega zavezanca, da je zahteva za razlastitev kljub dopolnjevanju še vedno nepopolna, ker še vedno niso izkazane okoliščine za izvedbo nujnega postopka po 104. členu ZUreP-1. Pojasnila je, da je to vprašanje relevantno šele v fazi izdaje odločbe o razlastitvi, ne pa že v fazi izdaje odločbe o začetku postopka po 100. členu ZUreP-1 oz. odločbe o dovolitvi pripravljalnih del po 101. členu ZUreP-1. Ta okoliščina je pravno relevantna šele za izdajo odločbe o razlastitvi, saj vpliva na nesuspenzivnost morebitne pritožbe zoper odločbo o razlastitvi in na postopek odločanja o odškodnini. Ker te okoliščine tudi niso nujna sestavina zahteve za razlastitev po 98. členu ZUreP-1, so posledično neutemeljene vse pritožbene trditve, s katerimi pritožnik zakonitost obravnavane prvostopenjske odločbe izpodbija iz tega razloga.

Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi nepopolno in napačno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično napačno uporabljenega materialnega predpisa. Ponavlja pritožbene ugovore, da je zahteva za izvedbo razlastitvenega postopka še vedno nepopolna, ker razlastitvena upravičenka ni dokazala elementa nujnosti. Do tega bi se po presoji tožeče stranke lahko vsebinsko opredelila šele po pridobitvi ustreznega izvedenskega mnenja izvedenca prometne stroke (seveda na stroške tožene stranke). Prav tako v postopku razlastitvena upravičenka ni izkazala javne koristi. Zato je potrebno izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti upravnemu organu prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Odgovor na tožbo je vložila tudi Mestna Občina Murska Sobota kot razlastitvena upravičenka. Navaja, da želi pridobiti zemljišča navedena v 1. točki izreka izpodbijane odločbe za namen izgradnje manjkajočega pločnika in kolesarske steze na območju križanj javnih cest Lendavske, Noršinske in Markišavske ulice. Predvidene prometne ureditve so skladne z Odlokom. Glede na navedeno je zato javni interes nedvomno izkazan, kar je pravilno ugotovil že upravni organ z izpodbijano odločbo. Razlastitvena upravičenka je v predlogu za razlastitev nepremičnin podala tudi predlog, da se o razlastitvi odloča po nujnem postopku. Povzema ugotovitve upravnega organa v izpodbijani odločbi, ki je po presoji prizadete stranke pravilna in zakonita. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožba ni utemeljena.

Postopek razlastitve ureja ZUreP-1, ki dopušča razlastitev le v javno korist in pod pogojem, da je za dosego javne koristi nujno potrebna in da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino (drugi odstavek 92. člena ZUreP-1). Ob navedenih pogojih se nepremičnina med drugim lahko razlasti za namene gradnje gospodarske infrastrukture (1. točka prvega odstavka 93. člena ZUreP-1). Šteje se, da je javna korist (kot pogoj za razlastitev) izkazana pri nepremičninah, ki so v državnem oz. občinskem lokacijskem načrtu predvidene za gradnjo gospodarske infrastrukture (tretji odstavek 93. člena ZUreP-1). V takšnem primeru upravni organ izda o začetku razlastitvenega postopka odločbo, v kateri ugotovi, ali je javna korist izkazana in odloči o uvedbi postopka razlastitve (prvi odstavek 100. člena ZUreP-1).

Kot izhaja iz izpodbijane odločbe in predloženih upravnih spisov, odločitev upravnega organa pravilno temelji na določbi 100. člena ZUreP-1, po kateri lahko razlastitveni upravičenec od pristojnega organa zahteva izdajo odločbe, v kateri ta ugotovi, da je javna korist za razlastitev potrebnih zemljišč izkazana in odloči, da se postopek razlastitve začne, da se uvedba razlastitvenega postopka zaznamuje v zemljiški knjigi, da se razlastitvenemu zavezancu prepove promet z nepremičninami, ki so predmet razlastitve. Gre torej za odločitev, ki se nanaša na prvo fazo postopka razlastitve, v kateri je potrebno odločiti o dovolitvi uvedbe postopka razlastitve, šele pozitivna odločitev v tej fazi postopka pomeni, da se lahko postopek razlastitve nadaljuje. V tej fazi postopka je torej glede na prej citirano določbo prvega odstavka 100. člena ZUreP-1, naloga upravnega organa, da ugotovi obstoj javne koristi za razlastitev zemljišč, slednja pa se ugotavlja upoštevaje določbe 93. člena ZUpreP-1. Na podlagi Odloka o spremembah zazidalnega načrta za del območja Obrne cone Murska Sobota – sever (Uradni list RS št. 41/2004, 29/2005), tako pisnega kot grafičnega dela, je razvidno, da je zemljišče, na katero se nanaša zahteva za razlastitev, namenjeno za izgradnjo kolesarske steze in pločnika v krožišču križanj Lendavske, Markišavske in Noršinske ulice v Murski Soboti in da razlastitvena upravičenka ne potrebuje za izgradnjo kolesarske steze in pločnika celotnega zemljišča, temveč le del, kot je to določeno v zazidalnem načrtu. Ob upoštevanju navedenega in glede na določbo tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1, po kateri se šteje, da je javna korist za razlastitev nepremičnine za gradnjo gospodarske infrastrukture izkazana, če je nepremičnina predvidena v občinskem lokacijskem načrtu, je tudi po presoji sodišča v tej zadevi izkazana javna korist, kot pogoj za uvedbo postopka razlastitve in utemeljeno predlagana tudi dovolitev pripravljalnih del (102. člen ZureP-1), ki obsegajo meritev predmetnega zemljišča (129 m2).

Sodišče je zato kot neutemeljen zavrnilo tožbeni ugovor, da se izpodbijana odločba ne da preizkusiti, ker javna korist ni izkazana. Neutemeljeno pa po presoji sodišča tožeča stranka v tožbi ugovarja tudi, da je bila izpodbijana odločba izdana na podlagi nepopolne zahteve za razlastitev po 98. členu ZUreP-1. Citirana določba določa obvezne sestavine zahteve za razlastitev. Tudi po presoji sodišča je zahteva razlastitvene upravičenke (po dopolnjevanju) vsebovala vse predpisane sestavine. Že tožena stranka pa je v odločbi, s katero je zavrnila pritožbo tožeče stranke, pravilno pojasnila razliko med tem ali se razlastitveni postopek izvede kot redni ali kot nujni postopek po 104. členu ZUreP-1 in da je to vprašanje relevantno šele v fazi izdaje odločbe o razlastitvi, ne pa že v fazi izdaje odločbe o začetku postopka po 100. členu ZUreP-1 oziroma odločbe o dovolitvi pripravljalnih del po 101. členu ZUreP-1. Ker se je z izpodbijano odločbo razlastitveni postopek šele uvedel, okoliščina, ali se bo postopek razlastitve kasneje vodil kot redni ali kot nujni, za odločitev v tem upravnem sporu ni upoštevna. Da je temu tako izhaja tudi iz določb 98. člena ZUreP, kjer ta okoliščina med obveznimi sestavinami zahteve za razlastitev ni navedena.