Jedro

Predpostavka vsakega pravnega sredstva je pravni interes. Ta je podan, kadar lahko stranka na podlagi uspeha s pravnim sredstvom pričakuje drugačno, zase ugodnejšo odločitev. Pravni interes mora biti podan ne le ob vložitvi pravnega sredstva, ampak tudi ob odločanju sodišča o njem.

Izrek

Pritožba upnika se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se stečajni upraviteljici poda soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka, navedenih v predlogu upraviteljice z dne 9. 5. 2023 (p.d. 845), ki je sestavni del izreka sklepa in je objavljen hkrati z objavo sklepa.

2. Zoper takšen sklep se je pritožil upnik A. A. iz vseh razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v zadevah zaradi insolventnosti v skladu s 121. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) smiselno uporablja. Predlagal je, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Na pritožbo je odgovorila upraviteljica, ki je predlagala, da jo višje sodišče zavrne oziroma zavrže in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Iz obrazložitve sklepa prve stopnje izhaja, da je stečajna upraviteljica predlagala izdajo soglasja k plačilu stroškov stečajnega postopka iz naslova pravdnih stroškov in pojasnila, da so v postopku osebnega stečaja nastali pravdni stroški v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru II P 140/2019 tožeče stranke B. A. - v osebnem stečaju, zoper prvo toženo stranko A. A. - v osebnem stečaju (pritožnik v tej zadevi) in zoper drugo toženo stranko C. A. - v osebnem stečaju, zaradi izpodbijanja pravnega dejanja stečajnega dolžnika, vzpostavitvi prejšnjega ZK stanja in izročitve nepremičnin. Vrednost spora je bila 370.000,00 EUR. Na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru, ki je bila potrjena na Višjem sodišču v Mariboru, se je vzpostavila obveznost tožeče stranke B. A. v osebnem stečaju za povračilo stroškov sodnega postopka in sicer pravdnih stroškov v znesku 5.365,44 EUR, skupaj z ZZO, v korist prvega toženca A. A. - v osebnem stečaju (pritožnik v tej zadevi), pravdnih stroškov v znesku 5.365,44 EUR skupaj z ZZO v korist druge toženke C. A. - v osebnem stečaju, pritožbenih stroškov v znesku 3.246,18 EUR, skupaj z ZZO, v korist prvega toženca A. A. - v osebnem stečaju (pritožnik v tej zadevi). Upraviteljica je v postopku osebnega stečaja nad A. A. (pritožnik v tej zadevi) kot zakonita zastopnica B. A. (dolžnik v tej zadevi) priglasila denarno terjatev v višini glavnice 480.000,00 EUR in obresti v višini 671.726,12 EUR, skupaj tako 1.152.216,75 EUR, kar je upravitelj D. D. upošteval v popravku prvega dodatnega osnovnega seznama prijavljenih terjatev z dne 10. 9. 2021. Glede na pojasnjeno je bila tako obveznost stečajnega dolžnika do prve tožene stranke plačana s pobotom z nasprotno terjatvijo stečajnega dolžnika do prvega toženca, ki ga je izvedel stečajni upravitelj D. D., kot zakoniti zastopnik prvega toženca in do plačila obveznosti stečajnega dolžnika do prvega toženca v smislu denarnega toka ni prišlo. Tudi obveznost stečajnega dolžnika do druge toženke C. A. v osebnem stečaju ne bo plačana v smislu denarnega toka, ampak s pobotom z obveznostjo C. A. do stečajnega dolžnika iz naslova pravdnih stroškov v okviru sodnega postopka II P 936/2018. 6. Pritožnik v pritožbi obširno razlaga, zakaj je bil pobot napačen, ne oporeka pa temu, da so mu bili stroški postopka pred Okrožnim in Višjim sodiščem v Mariboru v zadevi II P 140/2019 pravnomočno priznani in z izpodbijanim sklepom podano soglasje za njihovo plačilo.

7. V skladu z določbo drugega odstavka 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) se določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v postopkih zaradi insolventnosti smiselno uporabljajo. V postopku s pritožbo zoper sklep se prav tako smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo, kot izhaja iz 366. člena ZPP.

8. Določba prvega odstavka 343. člena ZPP določa, da prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. Če sodbe oziroma sklepa ne zavrže predsednik senata sodišča prve stopnje, to v skladu z določbo 346. člena ZPP stori sodnik višjega sodišča. 9. Pritožba je nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali če ni vložila napovedi pritožbe, čeprav bi jo v skladu s sedmim odstavkom 323. člena ZPP morala, ali je umaknila napoved pritožbe, ali je umaknila pritožbo, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo.

10. Predpostavka vsakega pravnega sredstva je pravni interes.1 Ta je podan, kadar lahko stranka na podlagi uspeha s pravnim sredstvom pričakuje drugačno, zase ugodnejšo odločitev. Pravni interes mora biti podan ne le ob vložitvi pravnega sredstva, ampak tudi ob odločanju sodišča o njem.

11. Kot navedeno, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu odločilo, da poda stečajni upraviteljici soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka izhajajočega iz že navedene pravde med stečajnim dolžnikom in pritožnikom. Ta se zoper sam izrek sklepa sodišča prve stopnje ne pritožuje,2 torej ne trdi, je bilo soglasje sodišča napačno podano, pač pa se pritožuje zoper obrazložitev sklepa sodišča prve stopnje, glede tega da se bodo stroški stečajnega postopka pobotali s terjatvami dolžnika do pritožnika.

12. Iz teorije izhaja,3 da je pri podanem pravnem interesu za vložitev pritožbe treba kot izhodišča vzeti formalni pritožbeni interes, ki je podan, ko je izpodbijana odločba v škodo pritožnika, torej odstopa od odločitve, izdajo katere je zahteval, pri tem je pomembno, da mora odločitev v škodo pritožnika tudi dejansko odstopati od njegovega zahtevka. Materialni pritožbeni interes pa ima pritožnik takrat, ko je s pravnimi učinki izpodbijane odločitve sodišča prizadet v svojem materialno ali procesnem pravnem položaju, zaradi zmanjšanja pravic, razširitve njegovih obveznosti ali zaradi izključitve njegovih navedb v postopku, kar se izkaže s primerjavo med njegovim pravnim položajem pred izdajo sodne odločitve in po njej. Zaradi pomanjkanja formalnega in praviloma tudi materialnega pritožbenega interesa pritožba zoper obrazložitev odločitve sodišča nesporno ni dovoljena.

13. Kot že navedeno, se pritožnik v tej zadevi ne pritožuje zoper samo odločitev sodišča glede podanega soglasja, pač pa zoper obrazložitev sodišča prve stopnje, ki zgolj povzema navedbe upraviteljice glede pobotanja stroškov stečajnega postopka s terjatvami dolžnika zoper pritožnika. Glede na zgoraj navedena teoretična izhodišča ter sodno prakso takšna pritožba ni dovoljena zaradi pomanjkanja pravnega interesa zanjo. Poleg tega s pritožbo upnika zoper odločitev, s katero se je podalo soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka v korist stečajne mase pritožnika, ki je tudi osebni dolžnik, ni podan osnovni pravni interes pritožnika, to je izboljšanje njegovega pravnega položaja. Povedano drugače, če bi s pritožbo pritožnik uspel, potem bi bil njegov položaj slabši, saj stroški stečajnega postopka, to je pravdni stroški iz pravdnega postopka pred Okrožnim in Višjim sodiščem v Mariboru (II P 140/2019), v katerem je bil uspešen, ne bi bili prisojeni njemu oziroma njegovi stečajni masi, kar bi poslabšalo njegov pravni položaj.

14. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrglo kot nedovoljeno zaradi pomanjkanje pravnega interesa zanjo (352. člen v zvezi s 366. in členom ZPP ter v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

1 Glej VSRS sklep Cpg 6/2016. 2 Tudi iz predloga upraviteljice, na katero se sklicuje izrek sodišča prve stopnje (p.d. 845), ne izhaja pobot, pač pa predlog, da sodišče poda soglasje za plačilo stroškov iz že citirane pravde. 3 Zobec, J., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV založba, Ljubljana, 2009, str. 353 in nasl.