Jedro

Pogoji za izpodbijanje niso izpolnjeni, če ima pravno dejanje za posledico prerazporeditev strukture dolžnikovega premoženja, ter da zato ta pogoj izključuje izpodbijanje dvostranskih pogodb, kjer je med nasprotnima izpolnitvama vzpostavljena vsaj približna objektivna ekvivalenca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, ki se je glasil: „1. Zaradi zavarovanja terjatve tožeče stranke G. d.o.o., se toženi stranki M. d.o.o., prepoveduje odtujiti ali obremeniti nepremičnine parc. št. 453/16 k. o. X (ID 000) in parc. št. 453/17 k. o. X (ID 000).

2. Prepoved odtujitev ali obremenitve nepremičnin parc. št. 453/16 k. o. X (ID 000) in parc. št. 453/17 k. o. X (ID 000) se vpiše v zemljiško knjigo.

3. Tožena stranka M. d.o.o. je dolžna tožeči stranki G. d.o.o. povrniti stroške, ki so nastali z izdajo začasne odredbe, v 15 dneh od izdaje odločbe o njihovi odmeri, po tem roku pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

4. Ta začasna odredba velja do pravnomočnosti sodbe izdane v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. VIII Pg 607/2012 zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj.“

2. Tožeča stranka je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker je ocenilo, da tožeča stranka ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve, ki jo je temeljila na določbah Obligacijskega zakonika (OZ) o izpodbijanju pravnih dejanj dolžnika (členi 255 in naslednji OZ). Ugotovilo je, da tožeča stranka ni izkazala za verjetno objektivne neplačevitosti dolžnika niti, da je bil namen izpodbijanega pravnega dejanja zmanjšanje premoženja dolžnika oziroma, da je do zmanjšanja premoženja prišlo.

Prvostopenjsko sodišče je izhajalo iz pravilnega stališča, da pogoji za izpodbijanje niso izpolnjeni, če ima pravno dejanje za posledico prerazporeditev strukture dolžnikovega premoženja, ter da zato ta pogoj izključuje izpodbijanje dvostranskih pogodb, kjer je med nasprotnima izpolnitvama vzpostavljena vsaj približna objektivna ekvivalenca. Prvostopenjsko sodišče je ugotavljalo, ali pri izpodbijanem pravnem dejanju takšna ekvivalenca obstaja. Pravilno je ocenilo, da je tožeča stranka (s stopnjo verjetnosti) izpodbila trditve tožene stranke, da kupnina ni bila plačana, ter da je upoštevaje vrednost nepremičnin po podatkih DURS in ocenjeno vrednost s strani družbe K. d.o.o., vzpostavljena približna objektivna ekvivalenca izpolnitev.

5. Zgolj na podlagi dejstva, da se je vrednost sredstev družbe M. b. d.o.o. v enem letu zmanjšala za desetkrat, da je konec leta 2011 ta družba razpolagala le z minimalnimi sredstvi v višini 568,00 EUR, še ni mogoče sklepati, da so bila nakazila kupnine družbi M. b. d.o.o. navidezna, saj je tožena stranka predložila potrdila o nakazilih zneskov v skupni višini 450.000,00 EUR (kot aro in plačilo kupnine) na račun družbe M. b. d.o.o. ter zneska 250.000,00 EUR, ki je bil plačan na TRR banke V. d.d. zaradi poplačila kredita družbe M. b. d.o.o.. Kakšnih drugih trditev in dokazov, ki bi kazali na verjetnost, da družba M. b. d.o.o. teh zneskov ni prejela, in ki bi kazale, da dejanske ekvivalence ni bilo, pa tožeča stranka ni podala. Zato izvajanje dokaza z zaslišanjem predlaganih strank (tožeče stranke) ni bilo potrebno. Z vidika izpodbojnosti sporne kupoprodajne pogodbe in s tem utemeljenosti predlagane začasne odredbe, ob ugotovljeni verjetnosti ekvivalence izpolnitev, ni odločilno, kaj je družba M. b. d.o.o. s temi sredstvi storila niti kakšne so personalne povezave med družbeniki. Odločilno namreč je, ali je tožena stranka za kupljene nepremičnine plačala odmeno, ki je ekvivalent vrednosti le-teh.

6. Ker že iz tega razloga (ugotovljene verjetnosti ekvivalence izpolnitev) predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen, kot je to pravilno ocenilo prvostopenjsko sodišče, pritožbeno sodišče ni odgovarjalo na ostale pritožbene navedbe.

7. Prvostopenjsko sodišče ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb postopka, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ). Očitanih pa pritožnik ni konkretiziral. 8. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).