Jedro

Sodišče je v ugodilnem delu svojega izračuna zajelo le nekatera dela, ki glede na dejanske ugotovitve odstopajo od projektne dokumentacije (hidroizolacija opornega zidu in nadstrešek) ter nekatera neizvedena dela (podporni stebri, ureditev dovoza, omet), drug del zahtevkov, ki se prav tako nanašajo na neizveden spoj lege in dela, ki odstopajo od dokumentacije (sanacija hidroizolacije na hiši, strop v mansardi in ostrešje gospodarskega objekta) pa je zavrnilo. Pri tem ni obrazložilo, ali različna obravnava na prvi pogled sorodnih zahtevkov temelji na njihovi različni pravni naravi in če, zakaj je tako. Brez ustrezne obrazložitve, zakaj je sodišče vrednost opravljenih del zmanjšalo le za nekatere pomanjkljivosti, ne pa za vse, sodbe sodišča druge stopnje sploh ni mogoče preizkusiti z vidika pravilnosti pravnega sklepanja in enake obravnave primerljivih dejanskih položajev. Če sodišče druge stopnje poseže v sodbo sodišča prve stopnje in odločitev sodišča prve stopnje spremeni, mora biti obrazložitev izčrpnejša in mora omogočati stranki, da razume razloge za spremembo odločitve, zlasti če ta stranka v postopku (delno) ni uspela.

Izrek

I.Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi v I. in III. točki izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

II.Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Izhodišče spora

1.Tožnica je s toženko leta 2018 sklenila dve pogodbi o izvajanju gradbenih in obrtniških del na naslovu ..., kjer je želela obnoviti in dograditi stanovanjsko hišo ter gospodarski objekt. Leta 2019 je sprejela še dve ponudbi toženke za izvedbo gradbenih del na naslovu .... Dela se na naslovu ... sploh niso pričela, v zvezi z deli na naslovu ... pa je tožnica toženki očitala kršitev pogodbenih obveznosti, napake pri gradnji in nedokončana dela ter nato odstopila od vseh pogodb. Od toženke je v dveh združenih pravdnih postopkih zahtevala plačilo 43.747,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Dosedanji potek postopka

2.Sodišče prve stopnje je odločilo, da se ustavi postopek glede plačila zneska 1.954,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 6. 2020 dalje do plačila (I. točka izreka), da se razvežeta ponudbi št. 219013/2019 z dne 9. 2. 2019 in št. 219012/2019 z dne 9. 2. 2019 (za dela na ... - II. točka izreka), da se ugotovi, da (iz naslova kondikcij po odstopu od pogodb za dela na ...) obstaja terjatev tožnice v znesku 20.822,15 EUR (III. točka izreka) in terjatev toženke v znesku 10.212,27 EUR, ne pa tudi v znesku 2.226,23 EUR (točka IV. izreka). Odločilo je, da je zaradi pobota navedenih terjatev toženka dolžna tožnici plačati 10.609,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 3. 2019 dalje, višji tožbeni zahtevek (za 10.212,27 EUR) pa je zavrnilo (V. točka izreka).

3.Sodišče prve stopnje je tudi razvezalo pogodbi o izvajanju gradbenih in obrtniških del št. 101-1/2018 z dne 20. 8. 2018 in št. 101-3/2018 z dne 5. 9. 2018 (za dela na ... - VI. točka izreka), toženki naložilo plačilo zneska 39.161,72 EUR v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 6. 2020 dalje do plačila (VII. točka izreka), zavrnilo pa zahtevek v presežku za 4.586,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 6. 2020 dalje do plačila (VIII. točka izreka) in odločilo, da tožnica nosi 22,91 % stroškov postopka, toženka pa 77,98 % stroškov postopka (IX. točka izreka).

4.Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke glede odločitve o kondikcijskih zahtevkih v zvezi s pogodbama za dela na ... zavrnilo (II., IV. in V. točka izreka sodišča prve stopnje). Glede zahtevkov tožnice v zvezi z razvezo pogodbe za dela na ... (VII. in VIII. točka izreka sodišča prve stopnje) pa je pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je toženka dolžna tožnici plačati le še znesek 8.497,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 8. 6. 2020 dalje do plačila. Zavrnilo pa je višji tožbeni zahtevek glede zneska 35.250,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 6. 2020 dalje in zahtevek za razvezo obeh ponudb in pogodb. Odločilo je še, da je tožnica dolžna toženki povrniti 71,28 % pravdnih stroškov, toženka pa tožnici 28,72 % pravdnih stroškov, tožnica pa je toženki dolžna povrniti pritožbene stroške v višini 1.439,83 EUR. Sicer je pritožbo toženke zavrnilo.

Dopustitev revizije

5.Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 20/2024 z dne 5. 6. 2024 tožnici dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je odločba pritožbenega sodišča obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Povzetek revizijskih navedb

6.Tožnica v reviziji navaja, da je toženka dela na naslovu ... izvedla v nasprotju s projektno dokumentacijo, kar pomeni hudo kršitev pogodbenih obveznosti, svoj odstop od pogodbe pa je utemeljila na podlagi 638. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Dela so bila neuporabna, zato je hkrati zahtevala povrnitev škode in denarnega zneska iz naslova pogodbene kazni zaradi zamude dogovorjenega roka za dokončanje del. Izpostavlja, da ji je sodišče prve stopnje iz naslova neizvedenih del prisodilo 2.561,88 EUR, iz naslova del, ki odstopajo od projektne dokumentacije, pa 27.049,68 EUR, prav tako je ugodilo zahtevku za plačilo pogodbene kazni v višini 3.494,60 EUR. Sodišče druge stopnje je nato odločilo, da je tožnica pridobila le kondikcijski zahtevek v smislu 111. člena OZ in je upravičena do znižanja plačila za neizvedena dela v skupnem znesku 2.411,88 EUR in znižanja plačila za dela, ki odstopajo od projektne dokumentacije, v višini 6.085,66 EUR. Tožnica sodiščema prve in druge stopnje očita zmotno uporabo določb 639. člena OZ namesto 638. člena OZ, v zvezi s tem pa izrecno izpostavlja, da se sodišče druge stopnje ni opredelilo do njenih trditev, da so bila toženkina dela izvedena v nasprotju s projektno dokumentacijo in so posledično zanjo neuporabna. V zvezi s tem zahteva povrnitev škode v višini 27.169,58 EUR, kolikor bi stala odprava teh napak. Nadalje napada razloge sodišča druge stopnje v točkah 6, 7, 8 in 13 - 16 obrazložitve, češ da so ti nejasni in med seboj v nasprotju. Gre namreč za odločilna dejstva. Sodišče druge stopnje je zahtevek iz naslova neizvedenih del in iz naslova del, ki odstopajo od projektne dokumentacije, zavrnilo, delno pa mu je ugodilo, razlogov za to razlikovanje pa iz obrazložitve ni mogoče razbrati. Izpostavlja tudi, da sodišče druge stopnje ni navedlo pravne podlage za zavrnitev zahtevka za plačilo pogodbene kazni.

7.Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena toženki, ki v odgovoru na revizijo vztraja, da sodišče druge stopnje ni zagrešilo očitane postopkovne kršitve. Poudarja, da je sodišče druge stopnje pravilno priznalo znižanje plačila za neizvedena dela in dela izvedena v nasprotju s projektno dokumentacijo skladno s 111. členom OZ. Pravilno je odločilo tudi, da tožnica ni upravičena do povrnitve škode iz naslova zahtevka za odpravo napak iz naslova neizvedenih del in del, ki odstopajo od projektne dokumentacije. Čeprav bi sodišče uporabilo določbo 638. člena OZ, tožnica ne bi imela pravice terjati vračila plačanih zneskov, saj si takšne pravice ni izposlovala za primer izvedbe del v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji. V zaključku poudarja, da je tožnica v resnici obogatena na njen račun, da sporno hišo preko spleta oglašuje po izredno visoki ceni ter ji očita, da vlaga revizijo iz nedovoljenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

Meje revizijskega preizkusa

8.Vrhovno sodišče je dopustilo revizijsko vprašanje le v zvezi s procesno kršitvijo pritožbenega sodišča, zato niso relevantne navedbe strank v zvezi z (ne)pravilno uporabo materialnega prava sodišča prve in druge stopnje. Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu in glede tistega konkretnega vprašanja, glede katerega je bila revizija dopuščena.

Presoja utemeljenosti revizije

9.Revizija je utemeljena.

10.Obrazložena sodna odločba je bistveni del poštenega sodnega postopka, sodišče pa mora v njej na konkreten način in z zadostno jasnostjo navesti razloge, na podlagi katerih je sprejelo svojo odločitev.

V tem se kaže avtonomna narava obrazloženosti kot samostojne razsežnosti pravice do poštenega postopka, ki je eden od pomembnih vidikov enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

11.Sodišče druge stopnje je v zvezi z deli na naslovu ... obrazložilo, da je tožnica med jamčevalnimi zahtevki izbrala pravico odstopiti od pogodbe, s tem pa so prenehale tudi medsebojne pogodbene pravice in obveznosti pravdnih strank. Navedlo je, da tožnica ne more več uveljavljati zahtevka za odpravo napak na stroške izvajalca v višini 27.169,58 EUR, v sklopu česar je zahtevala plačilo sanacije spoja lege, hidroizolacije na hiši, stropa v mansardi in ostrešja na gospodarskem objektu s stroški inženiringa in 9,5 % DDV, niti zahtevka za plačilo dogovorjene pogodbene kazni zaradi zamude v višini 3.494,60 EUR, torej zahtevkov za (pravilno) izpolnitev pogodbe, zaradi česar je tožbeni zahtevek v tem delu neutemeljen (15. in 16. točka obrazložitve). V nadaljevanju pa je obema strankama priznalo pravico do kondikcijske terjatve. Obrazložilo je, da ima tožnica pravico do vrnitve plačanega, vrnitev toženkine izpolnitve pri gradbeni pogodbi ni mogoča, zato pride v poštev nadomestitev dosežene koristi, ki jo predstavlja vrednost tistih (opravljenih) del, ki nimajo napak. To pa privede do znižanja plačila za vrednost tistih del, ki imajo napake, zaradi katerih je naročnik odstopil od pogodbe. Sodišče druge stopnje je obrazložilo, da je tožnica upravičena do znižanja plačila za podporne stebre na terasi (200 EUR), ureditev dovoza (1000 EUR), omet opečnih sten fasade (2.210,88 EUR), hidroizolacijo opornega zidu (235,66 EUR) in nadstreška (5.850 EUR), skupaj tako do plačila 8.497,54 EUR, k temu znesku pa je prištelo še stroške inženiringa in 9,5 % DDV (točka 17 obrazložitve).

12.Tožnica v reviziji utemeljeno opozarja na nejasnost in pomanjkljivo obrazložitev sodišča druge stopnje. Sodišče je v ugodilnem delu svojega izračuna zajelo le nekatera dela, ki glede na dejanske ugotovitve odstopajo od projektne dokumentacije (hidroizolacija opornega zidu in nadstrešek) ter neizvedena dela (podporni stebri, ureditev dovoza, omet). Nasprotno je, ne da bi za to navedlo razloge, zavrnilo zahtevke, ki so se prav tako nanašali na neizveden spoj lege (150,00 EUR) in dela, ki odstopajo od dokumentacije (sanacija hidroizolacije na hiši v višini 4.979,40 EUR, strop v mansardi v višini 2.239,39 EUR in ostrešje gospodarskega objekta v višini 13.745,23 EUR). Pri tem ni obrazložilo, ali različna obravnava na prvi pogled sorodnih zahtevkov temelji na njihovi različni pravni naravi in če, zakaj je tako. Brez ustrezne obrazložitve, zakaj je sodišče vrednost opravljenih del zmanjšalo le za nekatere pomanjkljivosti, ne pa za vse, sodbe sodišča druge stopnje sploh ni mogoče preizkusiti z vidika pravilnosti pravnega sklepanja in enake obravnave primerljivih dejanskih položajev. Če sodišče druge stopnje poseže v sodbo sodišča prve stopnje in odločitev sodišča prve stopnje spremeni, mora biti obrazložitev izčrpnejša in mora omogočati stranki, da razume razloge za spremembo odločitve, zlasti če ta stranka v postopku (delno) ni uspela.

V primerjavi z odločitvijo prvostopenjskega sodišča je bila namreč tožnica pred sodiščem druge stopnje uspešna v bistveno manjšem obsegu.

Odločitev revizijskega sodišča

13.Revizijsko sodišče je zato reviziji ugodilo in sodbo pritožbenega sodišča v skladu s prvim odstavkom 379. člena ZPP razveljavilo v obsegu, kot izhaja iz izreka sklepa. Odločitev o stroških je pridržana na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

14.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu obrazložitve. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Prim. odločbe Ustavnega sodišča št. Up-373/97 z dne 22. 2. 2001, 9. točka obrazložitve, št. Up- 399/05 z dne 15. 5. 2008, 6. točka obrazložitve, in št. Up-305/15 z dne 27. 10. 2016, 14. točka obrazložitve, Up-97/20 z dne 4. 4. 2024, 20. točka obrazložitve.

2Up-97/20 z dne 4. 4. 2024, 20. točka obrazložitve.

3Glej tudi odločbe VSRS II Ips 42/2013 z dne 8. 1. 2015, II Ips 143/2014 z dne 17. 12. 2015 idr.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 350, 379 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.