Jedro

Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženec tožniku plačati 52.223,50 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 3. 2015 dalje. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga toženec predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj: 1) Ali se ravnanje tožnika, ki je stroj pustil na mestu, kjer je bil dostopen vsakomur (neomejen dostop do gradbišča), šteje za neskrbno ravnanje in je tožnik s tem prispeval k nastanku škode in ali je treba ravnanje tožnika pri odgovoru na to vprašanje presojati iz sfere profesionalne skrbnosti, saj gre za samostojnega podjetnika? 2) Ali se sklicevanje tožnika na priglašeni premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku, kot ga je tam postavil tožnik, šteje za izkazanega in substanciranega v smislu, da je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od priglasitve premoženjskopravnega zahtevka dalje? in 3) Ali je za ugotavljanje višine škode dovolj zatrjevanje tožnika, da je bil stroj dobro vzdrževan in brezhiben ter da so z njim rokovali usposobljeni ljudje, ne da bi za to predložil kakršnekoli dokaze v smislu pravilne uporabe materialnega prava glede ugotavljanja višine škode? V utemeljitvi predloga navaja, da je tožnik stroj zavestno pustil na kraju, kjer je bil dostopen vsakomur in brez zavarovanja, ker mu je bilo predrago, da bi ga vozil vsak dan domov oziroma na sedež podjetja. Tožnik zato tudi sam nosi odgovornost za nastalo škodo zaradi požiga, ker ni poskrbel, da nepooblaščene osebe ne bi mogle priti do stroja. S tem je prevzel tveganje za nastanek negativne posledice (tatvina, poškodovanje, požig). Njegovo ravnanje je treba presojati po standardih profesionalne skrbnosti. V slovenskem pravu je uzakonjeno soočanje krivdnih soprispevkov, zato je nujno tehtanje oziroma ocenjevanje mreže vzročnosti, v katero so vpeta vsa ravnanja tožnika in toženca (II Ips 297/2013). Nadalje premoženjskopravni zahtevek, priglašen v kazenskem postopku, ni bil ustrezno specificiran in substanciran. V takšnem primeru ne more biti podlaga za začetek teka zamudnih obresti. Sodišče bi zato lahko tožniku zamudne obresti prisodilo šele od vložitve tožbe. O tem vprašanju še ni sodne prakse Vrhovnega sodišča. Nazadnje pa je po njegovi oceni nesprejemljivo tudi stališče glede višine škode. Tožnik bi moral dokazati dobro stanje stroja in usposobljenost za rokovanje z njim, česar kljub ugovorom toženca ni storil. Sodišči sta mu preprosto verjeli. Evidence o uporabi stroja so bile narejene naknadno; tožnik ni pojasnil, na kakšen način so bile osebe, ki so rokovale s strojem, usposobljene. Če se stroj ne uporablja pravilno, to zmanjšuje njegovo vrednost. Tožnik ni predložil nobenih ustreznih dokazil glede stanja stroja pred škodnim dogodkom (servis stroja 20 dni pred požigom ničesar ne pove o tem, kako je bilo s strojem ravnano in v kakšnem stanju je bil; uporabljalo se ga je bistveno več, kot je običajno; število ur je večkrat presegalo običajno uporabo). Izvedenec je izhajal iz izhodišča, da je bil stroj v dobrem stanju, čeprav to ni bilo dokazano. Tako je bilo pri ugotavljanju višine škode materialno pravo zmotno uporabljeno.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je predlog za dopustitev revizije skupaj z v njem vsebovano stroškovno zahtevo zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).