Jedro

Sporni drugi del tožbenega zahtevka je tožeča stranka zapisala tako, da se je hkrati zavezala prvotoženki izstaviti za zemljiškoknjižni vpis sposobno listino, na podlagi katere bo pri nepremičninah mogoč vpis lastninske pravice na ime prvotoženke. Z njim želi vrniti prvotoženki, kar je prejela na podlagi razvezane pogodbe. Tožeča stranka utemeljeno navaja, da iz zahtevka pod točko dve izhaja vzpostavitev prejšnjega stanja. Ta del tožbenega zahtevka je restitucijske narave. Za vzpostavitev prejšnjega stanja je odločilno, da postane prvotoženka spet lastnica izročenih nepremičnin.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se spremeni sodba sodišča prve stopnje tako, da izrek glasi: ″Pogodba o preužitku, pogodba o dosmrtnem preživljanju št. SV-210/12 z dne 18. 4. 2012, sklenjena med tožečo stranko N. I. ter prvo toženo stranko N. S., drugo toženo stranko N. V., tretje toženo stranko N. A., četrto toženo stranko N. R. ter peto toženo stranko N. N., se delno razveže: - v točki drugič v delu, v katerem N. S. izroči, N. I. pa sprejme in takoj prevzame v svojo last, idealno četrtino nepremičnin iz prvega člena te pogodbe (parc. št. *56/3, *57/1, *57/2, 425/0, 426/0, 428/0, 429/0, 430/0, 465/0, 466/2, 482/0, 483/0 in 484/0, vse k.o. ... in parc. št. 320/1, 321/2, 321/3, 322/2 vse k.o. ...), s pripadajočo idealno četrtino premičnin, ki so potrebne za uporabo in uživanje teh nepremičnin, proti obvezi preživljati N. S. in N. V., kot je dogovorjeno v naslednji točki te pogodbe; - v točki tretjič v delu, v katerem si N. S. in N. V. izgovorita, N. I. pa se zaveže N. S. in N. V. do njune smrti preživljati in ju v celoti oskrbeti ter jima nuditi v starosti in morebitni bolezni vso potrebno nego, zdravila in zdravniško pomoč. N. S. in N. V. si izgovorita, N. I. pa jima je dolžna zagotoviti pravico stanovanjskega prostora v stanovanjski hiši P. 15, katera obsega dosmrtno brezplačno pravico uporabo celotne srednje etaže te hiše. Stranke ugotovijo, da živita N. S. in N. V. v svojem gospodinjstvu in bosta vodila svoje lastno gospodinjstvo tudi v bodoče, dokler bosta lahko in bosta tudi sama krila stroške nakupa vsakodnevnih potrebščin v trgovini. N. V., ki ima pokojnino, bo prispeval k plačilu polovico tekočih stroškov bivanja v stanovanjski hiši P. 15 (kot so stroški elektrike, vode, ogrevanja in podobno). V kolikor pa pokojnina N. V. ne bi zadoščala za kritje pravkar navedenih stroškov ali za kritje vodenja lastnega gospodinjstva, torej nakupa vsakodnevnih potrebščin v trgovini, pa bo morebitno razliko prispevala N. I.. V kolikor N. S. in N. V. zaradi starosti ali morebitne bolezni ne bi zmogla skrbeti sama zase, se jima N. I. zaveže zagotoviti čiste in ogrevane stanovanjske prostore, katere bosta uporabljala v skladu s to pogodbo, starosti primerno hrano ter čisto osebno in posteljno perilo. V takšnem primeru bo N. V. prispeval svojo pokojnino k stroškom svoje oskrbe oz. oskrbe N. S. V kolikor N. I. zaradi zdravstvenega stanja N. S. ali N. V. ne bi zmogla zagotoviti potrebne oskrbe za N. S. in N. V. doma, torej na naslovu P. 15 in bi se navedena (ali eden od njiju) nastanila v domu za starejše občane, bo N. V. sicer prispeval svojo pokojnino k stroškom domske oskrbe, razliko, kolikor njegova pokojnina ne bi zadoščala za kritje takšne oskrbe, pa bo krila N. I. Končno si N. S. in N. V. izgovorita pravico prostega gibanja po izročenem posestvu ter pravico sprejemati obiske; - v točki četrtič, v kateri posest in uživanje solastniškega deleža takoj v last izročenih nepremičnin nastopi N. I. s podpisom te pogodbe in je od tega dne dalje dolžna od tega premoženja plačevati javne dajatve; - v točki petič v delu, v katerem izročevalka N. S. izrecno dovoljuje, da se pri nepremičnini parc. št. *56/3 k.o. ... vknjiži služnostna pravica stanovanja v obsegu tretje točke te pogodbe na ime in v korist N. V., v delu v katerem se tretja točka te pogodbe nanaša na obveznosti N. I., v delu v katerem N. S. podaja zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice pri nepremičninah parc. št. *56/3, *57/l, *57/2, 425/0, 426/0, 428/0, 429/0, 430/0, 465/0, 466/2, 482/0, 483/0 in 484/0, vse k.o. ... in parc. št. 320/1, 321/2, 321/3, 322/2 vse k.o. ... v korist N. I. do 1/4; - v točki šestič v delu, v katerem N. R. in N. N. podata soglasje k pogodbi v delu, ki se nanaša na N. I. N. I. je dolžna v roku 15 dni izstaviti za zemljiškoknjižni vpis sposobno listino, na podlagi katere bo pri 1/4 celote nepremičnin parc. št. *56/3, *57/l, *57/2, 425/0, 426/0, 428/0, 429/0, 430/0, 465/0, 466/2, 482/0, 483/0 in 484/0, vse k.o. ... in parc. št. 320/1, 321/2, 321/3, 322/2 vse k.o. ..., mogoč vpis lastninske pravice v korist in na ime: - N. S., EMŠO: ..., do celote deleža, sicer bo takšno listino nadomestila ta pravnomočna sodba sodišča. Tožene stranke N. S., N. A., N. V. in N. R. so dolžne tožeči stranki nerazdelno povrniti stroške pravdnega postopka 597,31 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje."

II. Tožene stranke N. S., N. A., N. V. in N. R. so dolžne tožeči stranki nerazdelno povrniti stroške tega pritožbenega postopka 746,64 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedeno zavrnilno zamudno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek (I. točka izreka). Razsodilo je še, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je bila 18. 4. 2012 pri notarju med tožečo stranko in toženimi strankami sklenjena pogodba o preužitku, pogodba o dosmrtnem preživljanju in darilna pogodba SV-210/12. Medsebojno razmerje med tožnico in drugotožencem se je tako omajalo, da je skupno življenje postalo nevzdržno, zato tožnica na podlagi prvega odstavka 568. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) zahteva delno razvezo pogodbe z dne 18. 4. 2012 v delu, ki se nanaša nanjo. Med tožnico in drugotožencem je medsebojno razmerje postalo nevzdržno 26. 10. 2018, ko je tožničina hčerka, stara komaj 14 let, pri šolski svetovalni delavki spregovorila o več kot dve leti trajajoči spolni zlorabi drugotoženca, njenega dedka. Pred Okrožnim sodiščem v Celju je v teku zoper drugotoženca kazenski postopek I Kpr 15923/2019. Tožeča stranka je s pisnim predlogom z dne 12. 4. 2019 pozvala pogodbene stranke na sporazumno razvezo pogodbe z dne 18. 4. 2012. Tožene stranke, z izjemo petotoženke, ki se je strinjala s sporazumno razvezo pogodbe, niso odgovorili na predlog. Sodišče je vročilo drugopis tožbe tožencem s pozivom, da morajo v roku 30 dni od vročitve odgovoriti, sicer bo skladno z 277. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) izdalo zamudno sodbo, s katero bo ugodilo tožbenemu zahtevku. Toženci niso odgovorili na tožbo. Glede na trditve tožeča stranka ni uspela izkazati, da je nosilka materialnopravne pravice, saj uveljavlja ugotovitev lastninske pravice prvotoženke in ne svoje lastninske pravice na nepremičnini. Materialnopravni upravičenec iz določbe glede lastninske pravice je prvotoženka in ne tožeča stranka. Tožbeni zahtevek, ki se nanaša na drugi odstavek I. točke izreka, ni utemeljen, ker tožnica nima pravnega interesa. Tožnica ne more sama sebi naložiti izdaje za zemljiškoknjižni vpis sposobne listine, na podlagi katere bo pri nepremičninah mogoč vpis lastninske pravice v korist in na ime prvotoženke. Tožeča stranka bi od prvotoženke lahko zahtevala le sklenitev pogodbe, na podlagi katere bi bila tožeča stranka dolžna izstaviti ustrezno za zemljiškoknjižni vpis sposobno listino, na podlagi katere bo pri nepremičninah mogoč vpis lastninske pravice v korist in na ime prvotoženke.

2. Zoper to sodbo sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožeča stranka po pooblaščeni odvetniški družbi iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. ter 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da je sodišče prezrlo trditveno podlago in predložene dokaze (pogodbi SV - 210/2012, SV 327/2016 in izpiske iz zemljiške knjige, ki dokazujejo lastništvo 1/4 nepremičnin tožeče stranke ob vpisanem realnem bremenu v korist prvotoženke in drugotoženca), ki se nanašajo na pogodbo o preužitku in v zvezi s tem prevzetimi obveznostmi med tožečo stranko in toženimi strankami. Prezrlo je pogodbeno določilo, da je pogodba v tem delu še vedno veljavna, da za tožečo stranko ustvarja pravne posledice v obliki obveznosti dajati preživljanje prvotoženki in drugotožencu, za kar ima tožeča stranka interes, da se razveže. Ima pravni interes zahtevati razvezo pogodbe na podlagi 568. člena OZ zaradi omajanega zaupanja do preživljancev. Pogodba je v tem delu še vedno izvršilni naslov, preživljanca imata izvršljivo pravico zahtevati preživljanje oziroma nudenje dajatev. Četudi je tožbeni zahtevek, ki se nanaša na drugi odstavek I. točke izreka, nesklepčen, ker naj ne bi mogla tožeča stranka sebi naložiti izdaje za zemljiškoknjižni vpis sposobne listine, temveč bi morala zahtevati sklenitev pogodbe, na podlagi katere bi bila tožeča stranka dolžna izstaviti ustrezno za vpis v zemljiško knjigo sposobno listino, ni jasno zakaj bi morala zahtevati sklenitev pogodbe, če pa zahteva razvezo obstoječe veljavne pogodbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov, kar izhaja iz zahtevka pod točko 2. tožbe, da bo takšno listino nadomestila sodba.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo tožencem s pozivom, da odgovorijo nanjo. Toženci niso odgovorili na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka utemeljeno izpodbija materialnopravne zaključke sodišča prve stopnje, da ne zahteva varstva svojih pravic in interesov, da uveljavlja pravico tretjega ter, kar je osrednje v sodbi, da ne more sama sebi naložiti izdaje za zemljiškoknjižni vpis sposobne listine (21. do 24. točka obrazložitve sodbe). Prvi del tožbenega zahtevka, da naj se delno razveže pogodba o preužitku, pogodba o dosmrtnem preživljanju SV - 210/2012 z dne 18. 4. 2012 v točno določenih delih, je oblikovalne narave. Sporni drugi del tožbenega zahtevka pa je tožeča stranka zapisala tako, da se je hkrati zavezala prvotoženki izstaviti za zemljiškoknjižni vpis sposobno listino, na podlagi katere bo pri nepremičninah mogoč vpis lastninske pravice na ime prvotoženke. Z njim želi vrniti prvotoženki, kar je prejela na podlagi razvezane pogodbe. Zato tožeča stranka utemeljeno navaja, da iz zahtevka pod točko dve izhaja vzpostavitev prejšnjega stanja. Ta del tožbenega zahtevka je restitucijske narave. Drugi in tretji odstavek 111. člen OZ določata za primer, če je ena stranka popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, da ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala. Če imata obe stranki pravico zahtevati vrnitev danega, veljajo za vzajemno vračanje pravila, ki veljajo za izpolnitev dvostranskih pogodb. Ali bi bila primernejša drugačna dikcija spornega dela tožbenega zahtevka ni odločilno, ampak je za vzpostavitev prejšnjega stanja odločilno, da postane prvotoženka spet lastnica izročenih nepremičnin. Nenazadnje bi lahko tožeča stranka vložila tožbo brez restitucijskega zahtevka, vendar bi se v tem primeru izpostavila tožbi prvotoženke na vračilo izročenih nepremičnin. Drugi del tožbenega zahtevka v povezavi s prvim delom sta sklepčna in tožeča stranka z obema uveljavlja varstvo svojih interesov. V pritožbi utemeljeno navaja v čem so njeni pravni interesi: ker je še vedno lastnica do 1/4 nepremičnin ob vpisanem realnem bremenu v korist prvotoženca in drugotoženca, da je pogodba še vedno izvršilni naslov in da imata preživljanca izvršljivo pravico zahtevati preživljanje oziroma nudenje dajatev.

6. Sodišče prve stopnje je navedlo pravilno zakonsko podlago, ko je ugotavljalo pogoje za izdajo zamudne sodbe. Prvi odstavek 318. člena ZPP določa za primer, če tožena stranka v roku iz 277. člena tega zakona ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; 2. da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena tega zakona); 3. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; 4. da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožencem vročilo drugopis tožbe s pozivom, da morajo v roku odgovoriti in da na tožbo niso odgovorili (14., 15. točka obrazložitve sodbe). Prvi pogoj je zato izpolnjen. V zadevi tudi ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (17. točka obrazložitve sodbe).

8. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo pravno pomembna dejstva zakaj je medsebojno razmerje med tožnico in drugotožencem tako omajano, da je skupno življenje postalo nevzdržno, v čem so bila sporna ravnanja drugotoženca, da se je tožnica konec leta 2018 odselila (8., 9., 10. točka obrazložitve sodbe). Prvi odstavek 568. člena OZ določa za pogodbe o preužitku za primer, če pogodbenika živita skupaj in se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje nevzdržno, da lahko vsaka stranka zahteva, da se pogodba razveže. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da je tožeča stranka s pisnim predlogom z dne 12. 4. 2019 pozvala pogodbene stranke na sporazumno razvezo pogodbe z dne 18. 4. 2012, da tožene stranke, z izjemo petotoženke, ki se je strinjala s sporazumno razvezo pogodbe, niso odgovorili na predlog (13. točka obrazložitve sodbe). Prvi in drugi odstavek 333. člena OZ določata za primer, če trajanje dolžniškega razmerja ni določeno, ga vsaka stranka lahko prekine z odpovedjo. Odpoved mora biti vročena drugi stranki. Izpolnjen je tretji pogoj za izdajo zamudne sodbe.

9. Ugotovljena dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, ali z dejstvi, ki so splošno znana. V pritožbi se utemeljeno sklicuje na listinske dokaze - pogodbi v notarskem zapisu in izpiske iz zemljiške knjige, priložila je dokaze o spornih ravnanjih drugotoženca (zapisnik o sprejemu ustne ovadbe oz. predloga za pregon na policiji z dne 19. 11. 2018; priloga A 21, obvestilo o zaključku preiskave policije z dne 17. 12. 2018; priloga A 22, dopis CSD ... z dne 19. 12. 2018; priloga A 23). Izpolnjen je še četrti pogoj za izdajo zamudne sodbe. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno je le uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožeče stranke in spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku (5. alineja 358. člena ZPP).

10. Sodišče druge stopnje je glede na spremenjeno odločitev o glavni stvari (v skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP) spremenilo tudi odločitev o pravdnih stroških postopka pred sodiščem prve stopnje. Tožeča stranka je uspela s tožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP), zato so ji toženci dolžni povrniti pravdne stroške. Stroški predstavljajo nagrado za sestavo tožbe 800 točk (1 točka je 0,60 EUR) po prvi točki tarifne št. 18 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), 2 % materialne stroške oz. 16 točk po tretjem odstavku 11. člena OT in 22 % DDV. Skupaj 597,31 EUR. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS 1/2006. 11. Tožeča stranka je uspela s pritožbo, zato je upravičena po povrnitve pritožbenih stroškov (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Ti predstavljajo nagrado za sestavo pritožbe 1000 točk po prvi točki tarifne št. 21 OT, 2 % materialne stroške oziroma 20 točk in 22 % DDV. Skupaj 746,64 EUR. Sodna taksa za pritožbo ni priznana, ker je bila tožeča stranka oproščena njenega plačila s sklepom sodišča prve stopnje z dne 22. 4. 2020. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS 1/2006.