Jedro

Institut prenosa krajevne pristojnosti ni prvenstveno namenjen zagotavljanju pravice do nepristranskega sodnika, saj se ta pravica uresničuje z institutom izločitve sodnika. Dejstvo, da je obtoženčeva sestra del kolektiva Višjega sodišča v A., v okviru katerega deluje Skupna finančno računovodska služba, ki opravlja storitve tudi za Okrožno sodišče v A. ter okoliščina, da sta obe sodišči v isti stavbi in da se zaposleni zato med seboj videvajo, ne pomeni, da so tudi vsi sodniki Okrožnega sodišča v A. z zaposleno E. E. v prijateljskih odnosih oziroma v takšnih odnosih, ki po intenziteti presegajo običajne kolegialne odnose in bi lahko vplivali na nepristranskost sodnikov tega sodišča.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem v A. je v teku kazenski postopek zoper obtožene A. A., B. B., C. C., D. D. in gospodarsko družbo A., d. d., zaradi kaznivega dejanja goljufije na škodo Evropske unije v sostorilstvu po prvem, drugem in tretjem odstavku 229. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in drugih.

2. Zagovornik obtoženega A. A. je podal predlog za prenos krajevne pristojnosti iz Okrožnega sodišča v A. na drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer na Okrožno sodišče v Celju, ker je bila na tem območju obravnavana tudi pritožba v tej zadevi. Predlog utemeljuje z navedbami, da je bila iz istih razlogov, zaradi katerih predlaga prenos pristojnosti v konkretnem primeru, v tej zadevi že prenesena pristojnost iz Višjega sodišča v A. na Višje sodišče v Celju. Sestra obtoženega A. A., E. E., je namreč zaposlena kot vodja skupne finančno računovodske službe Višjega sodišča v A. Na kazenskem oddelku sodišča v A. je zaposlena že vse od leta 1981 dalje, in sicer je bila najprej zaposlena na Temeljnem sodišču v A., kasneje pa na Višjem sodišču v A. Od leta 1996 je zaposlena v finančno računovodski službi, pri čemer od leta 2004 vodi skupno finančno računovodsko službo za Višje in Okrožno sodišče v A. Zato je po presoji predlagatelja tudi v primeru sedaj imenovanega senata podan enak izključitveni razlog kot je bil podan pri Višjem sodišču v A. Pri tem navaja, da se z E. E. srečujejo vsi sodniki, tako Okrožnega kot Višjega sodišča v A., pri čemer sta obe sodišči v isti stavbi, zato je neizogibno, da se zaposleni med seboj videvajo. Tudi različna srečanja in ekskurzije se izvajajo ob prisotnosti vseh zaposlenih, zato se E. E. dobro pozna z vsemi sodniki Okrožnega sodišča v A. in je s slednjimi imela tudi zasebne pogovore. Pred Okrožnim sodiščem v A. zato po presoji predlagatelja ni mogoče zagotoviti sojenja na način, da bi bil zagotovljen objektivni videz nepristranskosti.

3. V obravnavani kazenski zadevi je Vrhovno sodišče že odločalo o predlogu za prenos pristojnosti Višjega sodišča v A., kateremu je ugodilo in pristojnost preneslo na Višje sodišče v Celju. Vrhovno sodišče je pritrdilo zatrjevani tehtnosti razlogov za prenos pristojnosti, ki jih je v predlogu navedlo Višje sodišče v A., in sicer da sodniki tega sodišča osebno poznajo sestro obtoženega A. A., E. E. kot dolgoletno sodelavko, so z njo v prijateljskih odnosih in se skupaj družijo tudi na izletih in ekskurzijah, zaradi česar je neizogibno, da se pogovarjajo tudi o zasebnih zadevah. Ker je poleg tega Višje sodišče v A. majhno sodišče, so podane okoliščine, ki utegnejo okrniti videz nepristranskosti sojenja.

4. Po presoji Vrhovnega sodišča pa predlagatelj s posplošenimi navedbami o obstoju okoliščin, ki bi lahko vplivale na nepristranskost sojenja tistih sodnikov, pri katerih bi bile zatrjevane okoliščine podane, ne utemelji predloga za prenos pristojnosti na drugo okrožno sodišče. 5. Skladno z določbo prvega odstavka 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Kateri so ti tehtni razlogi, zakon ne določa, v literaturi1 in sodni praksi2 pa se je izoblikovalo stališče, da je tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave RS oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Iz pravice do nepristranskega sojenja med drugim izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali s spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo ali pa vsaj ustvarilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more odločati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Iz pravice do nepristranskosti sojenja izhaja tudi zahteva, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti.

6. Kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, po ustaljeni sodni praksi niso tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti posameznega sodišča. Pri svojem delu so sodniki vezani le na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS) ter so dolžni ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (prvi odstavek 2. člena Zakona o sodniški službi). Predlagatelj prenosa sicer trdi, da so ti okviri bili preseženi, ker naj bi se obtoženčeva sestra dobro poznala z vsemi sodniki Okrožnega sodišča v A. in naj bi z njimi imela zasebne pogovore, se z njimi družila na srečanjih in ekskurzijah, vendar pa navedene trditve niso izkazane oziroma konkretizirane v tolikšni meri, da bi bila mogoča njihova presoja. Predlagatelj se namreč v tej zvezi sklicuje le na navedbe, ki jih je v predlogu za prenos pristojnosti podalo Višje sodišče v A., ki je navedlo, da je obtoženčeva sestra s sodniki Višjega sodišča v A. v prijateljskih odnosih, da se z njimi druži tudi na izletih in ekskurzijah in se z njimi pogovarja tudi o zasebnih zadevah. Pri tem pa ne utemelji, zakaj naj bi bile enake okoliščine podane tudi pri sodnikih okrožnega sodišča. Dejstvo, da je obtoženčeva sestra del kolektiva Višjega sodišča v A., v okviru katerega deluje Skupna finančno računovodska služba, ki opravlja storitve tudi za Okrožno sodišče v A. ter okoliščina, da sta obe sodišči v isti stavbi in da se zaposleni zato med seboj videvajo, pa ne pomeni, da so tudi vsi sodniki Okrožnega sodišča v A. z zaposleno E. E. v prijateljskih odnosih oziroma v takšnih odnosih, ki po intenziteti presegajo običajne kolegialne odnose in bi lahko vplivali na nepristranskost sodnikov tega sodišča. Pri tem gre poudariti, da institut prenosa krajevne pristojnosti ni prvenstveno namenjen zagotavljanju pravice do nepristranskega sodnika, saj se ta pravica uresničujejo z institutom izločitve sodnika. Tako tudi predlagatelj z navedbami, s katerimi nakazuje na potencialno subjektivno pristranskost nekaterih sodnikov Okrožnega sodišča v A., ker so z obtoženčevo sestro v prijateljskih ali drugačnih tesnejših odnosih, ki presegajo običajne kolegialne odnose, podaja razloge, ki so lahko relevantni pri odločanju o izločitvi posameznega sodnika, pri katerem bi bile takšne okoliščine podane. Niso pa razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče. 7. Ker predlagatelj v predlogu ni navedel razlogov, ki bi utemeljevali prenos krajevne pristojnosti iz Okrožnega sodišča v A., pogoji za prenos pristojnosti iz prvega odstavka 35. člena ZKP niso podani. Vrhovno sodišče je zato predlog za prenos krajevne pristojnosti zavrnilo.

1 mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 83 - 85. 2 Sklepa Vrhovnega sodišča RS I Kr 1597/2015-23 z dne 3. 12. 2015, I Kr 18896/2011 z dne 6. 7. 2017, odločbi Ustavnega sodišča RS U-I-149/99 z dne 3. 4. 2003 in Up-799/13-19 z dne 22. 1. 2015.