Jedro

Pri ugotavljanju upravičenosti delavcev do nadomestila plače, bi moral Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje raziskati okoliščine, ali je bila država oziroma administrativna enota, v katero so se delavci odpravili ob vstopu, na zelenem ali oranžnem seznamu ali pa je bila država oziroma administrativna enota, ob vstopu delavcev, na rdečem seznamu. Takšno postopanje organu narekuje že načelo materialne resnice ki organu nalaga dolžnost, da v postopku ugotovi resnično dejansko stanje in v ta namen ugotovi vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, št. 11065-67508/2020-10 z dne 29. 12. 2020, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče je predmetno zadevo, v skladu z odredbo predsednice sodišča Su 319/2021-1 z dne 14. 4. 2021, in v skladu z drugim odstavkom 13.a člena Zakona o sodiščih (ZS), obravnavalo prednostno.

_Potek upravnega postopka_

2. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je kot prvostopenjski organ (v nadaljevanju: Zavod) z izpodbijano odločbo odločil, da se vloga za uveljavljanje pravice do povračila nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela vlagatelju A., d. o. o., zavrne (1. točka izreka). Odločil je še, da v postopku niso nastali posebni stroški (2. točka izreka) ter da je odločba takse prosta (3. točka izreka).

3. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe uvodoma izhaja, da je vlagatelj dne 17. 11. 2020 vložil vlogo za uveljavljanje pravice do povračila izplačanih nadomestil plač delavcem, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela in delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok na podlagi Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (v nadaljevanju: ZZUOOP). Delavcem je bila odrejena karantena na mejnem prehodu ob vstopu v Slovenijo zaradi prihoda iz države, ki je na rdečem seznamu. Skladno s petim odstavkom 59. člena ZZUOOP delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene, razen v primeru odhoda zaradi naslednjih osebnih okoliščin: smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunaj zakonskega partnerja, smrti staršev, rojstva otroka ter vabila na sodišče. Ker je iz vlogi priloženih izjav delavcev oziroma iz drugih dokazil razvidno, da njihovi razlogi za odhod v državo, ki je na rdečem seznamu, niso navedeni v petem odstavku 59. člena ZZUOOP, je Zavod vlogo vlagatelja zavrnil. 4. Pritožbo vlagatelja – tožeče stranke je drugostopenjski organ zavrnil. V svoji odločbi ugotavlja, da je odločba prvostopenjskega organa pravilna in zakonita. Ob tem še pojasnjuje, da je iz vlogi priloženih Potrdil o napotitvi v karanteno na domu zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo z novim korona virusom SARS-CoV2 (COVID-19) z namenom izvajanja ukrepov za preprečitev oziroma zamejitev prenosa okužbe z novim korona virusom SAR-CoV2 z dne 12. 11. 2020 razvidno, da je bila ob prehodu meje ob vstopu v Republiko Slovenijo iz Republike Hrvaške delavcem odrejena karantena. Iz izdanih potrdil je prav tako razvidno, da osebe ob prehodu meje niso predložile negativnega izvida testa na prisotnost virusa SARS-CoV2 v skladu z 12. členom ZZUOOP in niso uveljavljale katere od izjem po prvem odstavku 10. člena Odloka o urejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije. Osebe so prihajale iz Republike Hrvaške, ki je bila na seznamu držav za katere obstaja visoko tveganje za okužbo z virusom SARS-CoV2. 5. Po navedbah pritožnika so bili delavci z odrejeno karanteno v tujini zaradi opravljanja delovnih nalog, kamor so bili napoteni dne 4. 11. 2020, ko je bila Republika Hrvaška na oranžnem seznamu. Pritožnik je še navajal, da je bila Republika Hrvaška uvrščena na rdeči seznam z Odlokom o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 156/2020). Vendar pa je bila Republika Hrvaška na rdečem seznamu držav z visokim tveganjem že z Odlokom o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije, (Uradni list RS št. 153/20), ki je bil objavljen dne 23. 10. 2020, in ki je pričel veljati tretji dan po objavi, kar pomeni, da je veljal že ob napotitvi delavcev v Republiko Hrvaško dne 4. 11. 2020. Glede na navedeno se pritožnik neutemeljeno sklicuje, da je bila Republika Hrvaška takrat na oranžnem seznamu, saj takšnega seznama takrat naši predpisi niso poznali. Iz Priloge 2 navedenega odloka izhaja, da je bila tako Republika Hrvaška kot njene administrativne enote uvrščena na rdeči seznam. Zgolj dejstvo, da so bili delavci v rdečo državo napoteni na delo, po določbah ZZUOOP ni zadosten razlog za uveljavljanje nadomestila plače v času odrejene karantene.

_Tožbene navedbe_

6. Zoper navedeno odločitev je tožeča stranka vložila tožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da so bili delavci A. A., B. B., C. C. in D. D napoteni na delo v Republiko Hrvaško dne 4. 11. 2020, v kraj ..., kjer so opravljali delo kot tudi začasno bivali. Ob vstopu delavcev v Republiko Hrvaško je bila slednja sicer na rdečem seznamu, vendar na rdeči seznam ni bila uvrščena tudi njena administrativna enota Šibeniško-kninska, v katero spada kraj ..., zato ne držijo navedbe drugostopenjskega organa, da je bila tako Republika Hrvaška kot vse njene administrativne enote uvrščena na rdeči seznam, in da slovenski predpisi oranžnega seznama takrat niso poznali. Dne 5. 11. 2020, ko so se delavci že nahajali v kraju ..., je bil v Uradnem listu RS, št. 159/20 objavljen Odlok o spremembah Odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije, ki je pričel veljati 8. 11. 2020. Iz Priloge 2 navedenega odloka izhaja, da se je celotna Republika Hrvaška uvrstila na rdeči seznam. Šibeninsko-kninska administrativna enota, ki je bila ob prihodu delavcev v Republiko Hrvaško uvrščena na oranžni seznam, je bila nato ob odhodu delavcev dne 12. 11. 2020 tako kot ostale administrativne enote uvrščena na rdeči seznam.

7. Tožeča stranka poudarja, da bi tožena stranka glede na dejansko stanje v predmetni zadevi morala uporabiti prvi odstavek 59. člena ZZUOOP, v skladu s katerim, ima delavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali oranžnem seznamu in je ob povratku ob prehodu meje v Republiki Sloveniji napoten v karanteno na domu zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, pravico do nadomestila plače. V obravnavani zadevi so bili delavci napoteni v administrativno enoto na oranžnem seznamu. Dne 12. 11. 2020 pa so bili ob povratku v Republiko Slovenijo napoteni v karanteno na domu zaradi prihoda z območja z visokim tveganjem za okužbo ter zaradi tega niso mogli opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanje ni mogel organizirati dela na domu, saj so delavci zaposleni kot elektroinstalaterji.

8. Odločitev tožene stranke je napačna tudi iz razloga, ker ZZUOOP v prvem odstavku 59. člena nikjer ne predvideva razloga (zakaj se je delavec odpravil v drugo državo ali administrativno enoto iz oranžnega seznama) in dokazovanja le-tega (npr. negativni izvid testa na prisotnost virusa SARS-CoV2 (COVID-19) ali osebni razlogi), medtem ko peti odstavek 59. člena ZZUOOP predvideva, da mora delavec, ki se odpravlja v rdečo državo izkazati osebne okoliščine.

9. Tožeča stranka se tako z odločitvijo ne strinja ter sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremi tako, da se pritožbi ugodi, oziroma podredno, naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

_Navedbe iz odgovora na tožbo_

10. V odgovoru na tožbo se tožena stranka sklicuje na razloge za odločitev, navedene v obrazložitvi upravnih odločb, pri čemer izpostavlja, da čas napotitve delavcev na delo, za odločitev v zadevi in odreditev karantene, ki jim je bila odrejena ob vstopu v Republiko Slovenijo, ni pravno relevantno dejstvo v tem postopku, ampak je pravno relevantno dejstvo, da delavci ob prestopu meje ob povratku niso predložili negativnih testov na COVID-19 ali drugih ustreznih dokazil v zvezi z obvladovanjem te okužbe, npr. potrdil o cepljenju. Za odločitev v tej zadevi je pomembno zgolj dejstvo, da ob prehodu meje iz Republike Hrvaške v Republiko Slovenijo dne 12. 11. 2020 delavci niso izkazali negativnega testa na prisotnost virusa SARS-CoV2 zaradi česar je bila odrejena karantena.

_Sodna presoja_ **K točki I izreka:**

11. Tožba je utemeljena.

12. Predmet presoje v obravnavani zadevi je odločitev tožene stranke, da se vloga tožeče stranke za uveljavljanje pravice do povračila nadomestil plač delavcem, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, zavrne iz razloga, ker je iz vlogi priloženih dokazil razvidno, da je bila delavcem odrejena karantena na meji ob prihodu v Republiko Slovenijo iz območja iz rdečega seznama, in ker niso izkazali osebnih okoliščin v skladu s petim odstavkom 59. člena ZZUOOP.

13. ZZUOOP v členih od 57 do 67 ureja pravico do povračila nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene. Po prvem odstavku 57. člena ZZUOOP je do nadomestila v skladu s tem zakonom upravičen delavec, ki zaradi odrejene karantene v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih (ZNB) ali tem zakonom, ne more opravljati dela. V četrtem odstavku 57. člena ZZUOOP je določeno, da lahko pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela, uveljavlja delodajalec v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, če izjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavca, ki mu je bila odrejena karantena. Nadalje ZZUOOP v prvem odstavku 58. člena določa, da delavec v primeru, če mu je odrejena karantena, prejema nadomestilo plače iz tega razloga za obdobje, za katero mu je bila odrejena karantena.

14. V 59. členu ZZUOOP so določene pravice in obveznosti delavcev. Delavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali oranžnem seznamu in mu je ob povratku ob prehodu meje v Republiki Sloveniji odrejena karantena zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (prvi odstavek 59. člena ZZUOOP).

15. Delavec, ki mu je odrejena karantena zaradi prihoda z območja z visokim tveganjem za okužbo zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene, razen v primeru odhoda zaradi naslednjih osebnih okoliščin: smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunaj zakonskega partnerja, smrti staršev, rojstva otroka ter vabila na sodišče. Delavec je v tem primeru upravičen do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer višje sile. Delavec mora delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere izhaja, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi predhodno naštetih osebnih okoliščin (peti odstavek 59. člena ZZUOOP).

16. Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije1 (v nadaljevanju Odlok), ki je začel veljati 26. 10. 2020 in se je uporabljal do 5. 12. 2020, je v prvem odstavku 9. člena določal, da Vlada Republike Slovenije, na podlagi ocene o epidemiološki situaciji v posamezni državi ali administrativni enoti države, določi seznam epidemiološko varnih držav ali administrativnih enot (zeleni seznam), iz katerih osebe vstopajo v Republiko Slovenijo v skladu s tem odlokom brez napotitve v karanteno na domu. Zeleni seznam je določen v Prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka. V skladu z drugim odstavkom 9. člena Odloka je lahko Vlada Republike Slovenije, na podlagi epidemiološke ocene NIJZ, določila države ali administrativne enote držav za katere obstaja visoko tveganje za okužbo z virusom SARS-CoV2 (rdeči seznam) iz katerih osebe vstopajo v Republiko Slovenijo v skladu s tem odlokom. Rdeči seznam je določen v Prilogi 2, ki je sestavni del tega odloka.

17. Kadar med administrativnimi enotami posamezne države obstajajo razlike v epidemiološki situaciji, lahko Vlada Republike Slovenije določi, da omejitve veljajo le za posamezne administrativne enote te države (tretji odstavek 9. člena odloka). Skladno s petim odstavkom 9. člena Odloka za države, ki niso uvrščene na zeleni ali rdeči seznam, velja, da so uvrščene na seznam držav s poslabšanimi epidemiološkimi razmerami (oranžni seznam).

18. Tako iz podatkov upravnega spisa kot iz navedb tožeče stranke izhaja, da so bili delavci A. A., B. B., C. C. in D. D., zaposleni pri tožeči stranki, napoteni na delo v Republiko Hrvaško dne 4. 11. 2020, v kraj ... ter da je bil njihov naslov začasnega prebivališča v Republiki Hrvaški ..., čemur tožena stranka ne nasprotuje v svojih vlogah.

19. Sodišče pritrjuje navedbam tožeče stranke, da ob vstopu delavcev v Republiko Hrvaško dne 4. 11. 2020 Šibeninsko-kninska administrativna enota2, kjer se nahaja kraj ...3, ni bila uvrščena na seznam držav ali administrativnih enot držav, za katere obstaja visoko tveganje za okužbo z virusom SARS-CoV2. Iz Priloge 2 k Odloku – rdeči seznam je namreč razvidno, da so bile na ta seznam uvrščene posamezne administrativne enote4, vendar med njimi ni bilo Šibeninsko-kninske administrativne enote.

20. Glede na navedeno, trditve tožene stranke (pri čemer se sklicuje na Prilogo 2 Odloka, da je bila Republika Hrvaška in njene administrativne enote uvrščena na rdeči seznam že z Odlokom), ne držijo, saj so bile na rdeči seznam, kot je pojasnjeno zgoraj, uvrščene samo posamezne administrativne enote. Prav tako ne držijo trditve tožene stranke, da predpisi v Republiki Sloveniji niso poznali oranžnega seznama, saj je za države, ki niso bile uvrščene na zeleni ali rdeči seznam, veljalo, da so uvrščene na seznam držav s poslabšanimi epidemiološkimi razmerami, torej na oranžni seznam (peti odstavek 9. člena Odloka). Sodišče na tem mestu pojasnjuje še, da je bila Republika Hrvaška in njene administrativne enote uvrščena na rdeči seznam z Odlokom o spremembah Odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije5, ki je začel veljati 8. 11. 2020, torej po vstopu delavcev zaposlenih pri tožeči stranki v Republiko Hrvaško oziroma Šibeninsko-kninsko administrativno enoto. Delavci so v Republiko Slovenijo res prišli z območja z visokim tveganjem za okužbo, vendar pa so odšli na delo v Republiko Hrvaško v administrativno enoto Šibeninsko-kninsko, ki je bila ob njihovem vstopu na oranžnem seznamu.

21. Pri ugotavljanju upravičenosti delavcev do nadomestila plače, bi moral Zavod raziskati okoliščine, ali je bila država oziroma administrativna enota, v katero so se delavci odpravili ob vstopu, na zelenem ali oranžnem seznamu ali pa je bila država oziroma administrativna enota, ob vstopu delavcev, na rdečem seznamu. Takšno postopanje organu narekuje že načelo materialne resnice (8. člen Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP), ki organu nalaga dolžnost, da v postopku ugotovi resnično dejansko stanje in v ta namen ugotovi vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.

22. Po presoji sodišča je zmotno tudi stališče tožene stranke, da čas napotitve delavcev na delo v Republiko Hrvaško v obravnavani zadevi in napotitev v karanteno na domu zaradi prihoda z območja z visokim tveganjem za okužbo nista pravno relevantni dejstvi, saj je prav od teh okoliščin odvisno, ali so delavci upravičeni do nadomestila plače po prvem odstavku 59. člena.

23. Ker je dejansko stanje v upravnem postopku ostalo nepopolno ugotovljeno ter je bilo zato tudi napačno uporabljeno materialno pravo, je odločba prvostopenjskega organa nezakonita. Sodišče je zato, na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1), izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo, na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo, prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral organ skladno s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 upoštevati stališča sodišča iz te sodbe.

24. Predlogu tožeče stranke, naj samo odloči o zadevi, sodišče ni sledilo. Sodišče v sporu polne jurisdikcije odloči le tedaj, ko je s tožbo zahtevana odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi, kadar zakon tako določa ali če je zaradi narave pravice oziroma zaradi varstva ustavne pravice to potrebno (prvi odstavek 7. člena ZUS-1). Pogoje za odločanje v sporu polne jurisdikcije določata prvi odstavek 65. člena in prvi odstavek 7. člena ZUS-1. Upravno sodišče sme na podlagi navedenih odločb o upravni zadevi odločiti, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje.6

25. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa ter podatkov spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično neustrezno obrazložene odločbe.

**K točki II izreka:**

26. Glede na to, da je sodišče tožbi ugodilo, je tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Sodišče ji je skladno s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu priznalo stroške v znesku 15 EUR. Stroške je tožena stranka dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

27. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

28. Plačana sodna taksa za postopek bo tožeči stranki vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah – ZST-1).

1 Uradni list RS, št. 153/20. 2 Šibeninsko-kniska administrativna enota oziroma Šibeninsko-kninska županija je ena izmed 21 županij Republike Hrvaške, dostopno na https://sl.wikipedia.org/wiki/Šibeninsko-kninska_županija (25. 8. 2023). 3 Kraj ... se nahaja v Občini ...-..., katera je del Šibeninsko-kninske administrativne enote, dostopno na https://....hr (25. 8. 2023). 4 Na rdeči seznam so bile uvrščene naslednje administrativne enote: Bjelovarsko-bilogorska, Dubrovniško-neretvanska, Karlovaška, Krapinsko-zagorska, Liško-senjska, Medžimurska, Osiješko-baranjska, Požeško-slavonska, Sisaško-moslavška, Splitsko-dalmatinska, Varaždinska, Virovitiško-podravska, Vukovarsko-sremska, Zagreb (celotna županija, vključno z mestom Zagreb). 5 Uradni list RS, št. 159/20. 6 Mira Dobravec Jalen...et al., Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 370 – 371.