Jedro

Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da gre v primeru sporne vloge za revizijo kot izredno pravno sredstvo, ustrezno presojalo njeno dopustnost in dovoljenost. Ob tem je sodišče povsem pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka vložila nedovoljeno pa tudi nepopolno revizijo, zato jo je na podlagi prvega odstavka 91. člena in prvega odstavka 374. člena ZPP utemeljeno zavrglo.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Naslovno sodišče je s sodbo opr. št. VII Ps 1388/018 z dne 9. 10. 2019 zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke v zvezi s pravico do pokojnine. O pritožbi tožeče stranke zoper sodbo je odločalo Višje delovno in socialno sodišče s sodbo opr. št. Psp 373/2019 z dne 7. 2. 2020 v zvezi s popravnim sklepom z dne 4. 5. 2020. 2. Zoper predmetno odločitev je tožeča stranka 19. 5. 2020 vložila laično vlogo, ki jo je poimenovala „ugovor“. Sodišče je zaradi jasnosti pozvalo tožečo stranko, da se opredeli do narave vloge „ugovor“. Tožeča stranka je z vlogo z 2. 6. 2020 pojasnila, da uveljavlja izredno pravno sredstvo (revizijo) zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 373/2019 z dne 27. 2. 2020. Sodišče je upoštevajoč tožnikovo izjasnitev, vlogo „ugovor“ obravnavalo kot vloženo revizijo zoper sodbo in jo zaradi neizpolnjenosti zakonskih pogojev zavrglo.

3. Zoper tak sklep je tožeča stranka pri sodišču dne 10. 6. 2020 vložila pritožbo, v kateri je navedla, da sklep z dne 4. 6. 2020 izpodbija v celoti, saj še vedno ni prejela odgovora na vprašanja, zastavljena v tožbi zoper izpodbijano dokončno odločbo v zvezi s pravico do pokojnine. Ponovno je opredelila vsebinska vprašanja, obravnavana pred sodiščem prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo skladno s pritožbenimi navedbami upoštevajoč 366. člen Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) v obsegu iz drugega odstavka 350. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je ob podanem procesnem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni kršilo procesnih določb, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti.

6. Skladno z določilom prvega odstavka 333. člena ZPP, ki se na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. /2004 s spremembami, v nadaljevanju ZDSS-1) uporablja v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči, je pritožba kot pravno sredstvo dovoljena le zoper sodbo sodišča prve stopnje, kar zagotavlja tudi 25. člen Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91-1 s spremembami). Vsaka stranka ima pravico do pravnega sredstva, vendar morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji. Zoper sodbo sodišča druge stopnje stranka ne more vložiti pritožbe, so pa dovoljena izredna pravna sredstva. Ko je odločba pravnomočna, jo je mogoče izpodbijati zgolj z izrednimi pravnimi sredstvi, za katera morajo biti izpolnjeni točno določeni zakonski pogoji. V predmetni zadevi je sodba, s katero je sodišče odločilo o zahtevku tožeče stranke postala pravnomočna dne 27. 2. 2020. 7. Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da gre v primeru vloge z dne 19. 5. 2020, dopolnjene dne 2. 6. 2020, za revizijo kot izredno pravno sredstvo, ustrezno presojalo njeno dopustnost in dovoljenost. Ob tem je sodišče povsem pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka vložila nedovoljeno1 pa tudi nepopolno revizijo,2 zato jo je na podlagi prvega odstavka 91. člena in prvega odstavka 374. člena ZPP utemeljeno zavrglo.

8. Upoštevajoč navedeno so pravno irelevantne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na dejansko stanje glede priznanja pravice do pokojnine. Edino pravno relevantno in upoštevno je to, da tožeča stranka ni izpolnjevala pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, zaradi česar je sodišče pravilno postopalo s tožnikovo revizijo.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Pogoj za vložitev izrednega pravnega sredstva pa je, da je vložena po odvetniku oziroma da stranka izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. ZPP namreč v tretjem odstavku 86. člena določa, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. 2 Tožeča stranka reviziji ni predložila niti sklepa o dopustitvi revizije, ki je predpogoj za vložitev revizije, niti predloga za dopustitev revizije.