Jedro

Pisni sporazum o izplačilu odpravnine med delavcem in delodajalcem, dosežen na delavčevo zahtevo v postopku zaradi prenehanja delovnega razmerja, ima po 3. odst. 104. čl. Zakona o delovnih razmerjih moč izvršilnega naslova.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je zavrglo predlog na izvršbo, ker sporazum o prenehanju delovnega razmerja, na katerega se sklicuje upnik, ni izvršilni naslov, obstoj naslova pa je bistvena formalna predpostavka za dopustnost izvršbe.

Proti sklepu se pritožuje upnik in navaja, da se lahko po določbi 3. odst. 104. čl. Zakona o delovnih razmerjih delavec z delodajalcem dogovori oziroma sklene sporazum v zvezi z uveljavljanim zahtevkom iz delovnega razmerja. Tak sporazum je izvršilni naslov. Upnik je predložil sporazum, zato izpodbijani sklep ni v skladu z ZIP in citiranim zakonom o delovnih razmerjih.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o delovnih razmerjih (Ur.list RS št. 14/90) v 3. odst. 104. čl. določa, da ima pisni sporazum med delodajalcem in delavcem dosežen pri uveljavljanju pravic delavca, moč izvršilnega naslova. Upnik je predložil sporazum o prenehanju delovnega razmerja med njim in delodajalcem (dolžnikom) z dne 24.5.1995, iz katerega je razvidno, da je upnik v postopku zaradi prenehanja delovnega razmerja uveljavljal zahtevek za izplačilo odpravnine, v postopku uveljavljanja te pravice pa je prišlo do pisnega sporazuma z dne 24.5.1975. Delavec (upnik) in delodajalec (dolžnik) sta se torej sporazumela o izplačilu odpravnine v znesku 556.350,00 SIT netto. To pomeni, da predloženi sporazum ustreza pogojem iz 104. čl. ZDR in ima zato moč izvršilnega naslova.

Prvostopno sodišče je predlog za izvršbo zavrglo z navedbo, da predloženi sporazum ni izvršilni naslov v smislu 16. čl. ZIP.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker je predloženi sporazum, 104. čl. ZDR in 16. čl. ZIP zmotno presojalo. V 16. čl. ZIP so na splošno opredeljene odločbe in poravnave, ki so izvršilni naslov. Pisni sporazum ni ne odločba in ne poravnava, vendar je po eni strani le potrebno upoštevati, da se Zakon o izvršilnem postopku zgolj smiselno uporablja (4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije) in po drugi strani, da je s tem, ko je v 3. odst. 104. čl. ZDR določeno, da ima moč izvršilnega naslova, z izvršilnim naslovom le izenačen. Sicer pa je zakonodaja pojem izvršilnega naslova iz 16. čl. ZIP že razširila (npr. 2. odst. 64. čl. ZZZDR; 4. čl. Zakona o notariatu).

Zato po mnenju pritožbenega sodišča ob pravilni presoji 3. odst. 104. čl. ZDR in 16. čl. ZIP ni ovire predloženemu pisnemu sporazumu priznati moč izvršilnega naslova. Ker pa prvostopno sodišče zaradi zmotnega stališča ni presojalo ostalih pogojev za dovolitev izvršbe, je moralo pritožbno sodišče izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. tč. 380. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP.