Jedro

Pri dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo enemu izmed roditeljev ali tretji osebi so njegove koristi pogojene predvsem z vsestransko primernostjo te osebe v smeri njene zmožnosti omogočanja otroku zdrav telesni in duševni razvoj.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodbo sodišča prve stopnje se razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvo sodišče razsodilo, da se sodba Temeljnega sodišča v Mariboru, Enote v Slovenj Gradcu opr. št. P 77/93 z dne 3.5.1993 glede odločitve o varstvu in vzgoji mladoletnega otroka pravdnih strank A. J. spremeni tako, da se ta dodeli v vzgojo in varstvo tožniku. Nadalje je toženki naložilo dolžnost zanj plačevati preživnino za čas od 15.9.1996 dalje mesečno v znesku po 10.000,00 SIT, na roke njegovega očeta - tožnika. Glede načina plačevanja preživnine in za primer zamude je odločilo kot to natančno izhaja iz izreka prvostopne sodbe.

Proti tej sodbi se pritožuje tožena stranka iz vseh v 338. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP določenih pritožbenih razlogov.

Procesno kršitev vidi v pomanjkanju razlogov o odločilnih dejstvih glede obstoja koristi nedoletnega A. za sprejeto napadeno odločitev.

Predlaga razveljavitev prvostopne sodbe.

Tožeča stranka ni odgovorila na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeni preizkus v obsegu pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) pokaže, da ima prvostopna sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti. V njej ni razlogov o odločilnih dejstvih, predvsem o otrokovih koristih za sprejeto prvostopno odločitev. V tem je pri delu prvega sodišča zaslediti absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki ima za posledico razveljavitev prvostopne sodbe. Zato je bilo odločiti kot v izreku (člen 354. ZPP).

Iz obrazložitve prvostopne sodbe, kot tudi iz podatkov spisa izhaja, da je bil mladoletni A. z začasno odredbo, izdano v tem postopku, začasno dodeljen v varstno, vzgojo in preživljanje njegovi stari mami - R. J. Glede na to je razumljivo, da bo A. v celotni oskrbi pri stari mami vse do pravnomočnosti končanja tega pravdnega postopka. Zato se je prvo sodišče brez koristi za sprejeto odločitev (otrok je dodeljen očetu) pretežno ukvarjalo z okoljem, v katerem sedaj A. živi in njegovim vplivom nanj, nič pa o v zadevi relevantnih vprašanjih, kot so kje in kako bo živel A. v bodoče (po pravnomočnosti prvostopne odločitve). To je o vprašanjih glede primernosti tožnika kot roditelja za A. vzgojo, varstvo in preživljanje, tako iz psihosocialnega kot tudi materialnega vidika, v cilju zasledovati otrokove koristi v smeri njegovega zdravega in uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Če je s strani tožeče stranke in sodišča morda mišljeno, da bi to vlogo odigrala pri A. tudi v bodoče njegova stara mama, otrok ne more biti dodeljen v varstvo in vzgojo očetu. Obrazloženo pove, da prvostopna sodba dejansko nima razlogov o obstoju A. koristi za njegovo dodelitev očetu.

V ponovljenem postopku bo moralo prvo sodišče v izogib vnovične tovrstne procesne kršitve v povedani smeri ustrezno razjasniti. Tako bo glede na naravo zadeve pri razjasnitvi relevantnih okoliščin dosledno upoštevati določila prvega odstavka 408. člena ZPP.

Prvenstveno pa bo moralo natančneje kot doslej, razjasniti spremenjene razmere (člen 421/IV ZPP) kot prvi pogoj za uveljavljano dodelitev. Zgolj beganje otroka od doma kjer živi njegova mati, k očetu (oziroma stari materi), brez razjasnitve pravega razloga takega početja (zgolj pavšalno odklanjanje materinega partnerja brez tehtnih razlogov, in ki bi jih bilo mogoče lahko odpraviti, ni dovolj), ne morejo biti v zadevi upoštevne spremenjene razmere kot jih ima v mislih navedeno določilo ZPP. Šele v kolikor bodo te podane, pa bo po potrebi prvo sodišče priskrbelo dopolnitev dosedaj podanega izvedenskega mnenja, ki ga je izdelala diplomirana specialistka klinične psihologije M. B. oziroma pritegnilo novega izvedenca ustrezne stroke. Skratka izvedensko mnenje bo moralo odgovoriti na vprašanje ali je tožnik kot celovita osebnost glede na zdravstveno stanje in način njegovega življenja, sposoben nuditi A., glede na njegove duševne lastnosti in nagnjenja, vse za zdrav in uspešen duševni in telesni razvoj, ko zaenkrat ni dvoma o tej sposobnosti za toženko. Pri tem pa je ponovno opozoriti, da je pri tovrstnih zahtevkih glavno vodilo zasledovanje otrokovih koristi kot jih ima v mislih četrti odstavek 421. člena ZPP, kakor tudi določila Konvencije združenih narodov o otrokovih pravicah, ki jo je ratificirala tudi naša država. Ta v svojem 12. členu sicer govori o otrokovih pravicah do prostega izražanja, vendar se tehtnost njegovih mnenj presoja v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo.

Ob vnovičnem odločanju bo upoštevati tudi ostale tehtne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na stroškovno odločitev.

Odločitev o pritožbenih stroških sloni na določilih člena 165/III ZPP.