17. 2. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 29. januarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 443/2001 z dne 27. 3. 2002 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1306/2000 z dne 14. 2. 2001 in s sodbo Okrajnega sodišča v Trbovljah št. P 321/97 z dne 1. 6. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V pravdnem postopku je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnice (tedaj tožnice) na ugotovitev, da spada v zapuščino po pokojnem C. C. ena polovica stanovanja na naslovu V. 10/a, U., in ena polovica opreme v tem stanovanju. Pritožnica se je zoper odločitev sodišča prve stopnje pritožila, Višje sodišče pa je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožnica je nato vložila tudi revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče zavrnilo.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi izraža nestrinjanje z navedeno odločitvijo sodišča. Zatrjuje, da je med postopkom predlagala izvedbo dokaza z vpogledom v spis št. P 246/99, zaslišanje dodatne priče in ogled ter cenitev premičnin v stanovanju, vendar je sodišče prve stopnje vse navedene dokazne predloge brez kakršnekoli obrazložitve zavrnilo. Po mnenju pritožnice je sodišče dovolilo le tiste dokaze, ki so bili v prid toženi stranki, ne pa tudi tistih, ki bi bili v prid pritožnici. Višjemu sodišču očita, da ni odgovorilo na zatrjevane bistvene kršitve določb postopka, zlasti tudi ne na pritožbeno navedbo, da prvostopenjska sodba nima razlogov o zavrnitvi predlaganih dokazov. Tudi Vrhovno sodišče je po mnenju pritožnice spregledalo, da prvostopenjska sodba ne vsebuje obrazložitve glede zavrnjenih dokaznih predlogov. S tem naj bi ji bila kršena pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).

B.

3.Ustavno sodišče se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne ali procesnopravne pravilnosti izpodbijane sodne odločbe in tudi ne v dokazno oceno sodišča. Ustavna pritožba namreč ni še ena stopnja pravdnega postopka. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in svoboščine. Teh pa pritožnica ne izkaže. V ustavni pritožbi izraža predvsem nestrinjanje z dokazno oceno sodišča, kar pa ne more biti predmet presoje pred Ustavnim sodiščem.

4.Pravica stranke, da sodeluje v dokaznem postopku, predlaga dokaze ter se izreče o dokaznih predlogih nasprotne stranke, je eden izmed elementov pravice do izjave v postopku, ki je vsebovana v 22. členu Ustave. Za sodišče iz te ustavne pravice izhaja obveznost, da dokazne predloge strank pretehta in predlagane dokaze, če se nanašajo na dejstva, ki so v sporu pravno relevantna, izvede. Od sodišča ni mogoče zahtevati, da izvede vse dokaze, ki jih stranka predlaga. Če namreč sodišče razumno in obrazloženo oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilna, ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati. Zavrnitev dokaznega predloga stranke mora sodišče ustrezno obrazložiti. Ob navedenih izhodiščih se pritožničino zatrjevanje, da ji je sodišče kršilo pravico iz 22. člena Ustave, ker naj bi brez obrazložitve zavrnilo njene dokazne predloge, izkaže kot neutemeljeno. Kot je razvidno iz prvostopenjske sodbe, je sodišče zavrnilo s strani pritožnice predlagane dokaze, ker je ocenilo, da izvedba teh dokazov ni potrebna za rešitev predmetne zadeve. S takšno oceno se je strinjalo tudi Višje sodišče, ki je ugotovilo, da se izpovedbi prve toženke in priče Č. Č. ne izključujeta, zato ni potrebno zaslišanje dodatne priče, poleg tega pa v izpovedbi prve toženke ni opaziti zatrjevanih logičnih nedoslednosti, zaradi katerih bi bilo treba njeno izpovedbo v tej pravdi primerjati z izpovedbo v pravdni zadevi št. P 246/99. Z razlogi, ki jih je navedlo Višje sodišče, se je strinjalo tudi Vrhovno sodišče, pri čemer je še pripomnilo, da pritožnica dokaznega predloga za vpogled v spis št. P 246/99 ni z ničimer utemeljila. Sicer pa tako iz obrazložitve Višjega kot tudi Vrhovnega sodišča smiselno izhaja, da dodatno izvajanje dokazov ne bi privedlo do drugačne odločitve sodišča. Zgolj okoliščina, da odločitev sodišča ni v korist pritožnice, pa ne zadošča za ugotovitev, da ji je bila kršena pravica iz 22. člena Ustave.

5.Ker z izpodbijanimi sodbami očitno ni bila kršena pravica do enakega varstva pravic v postopku, kot jo zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger