Jedro

Tožnik je ob vložitvi tožbe pravni interes izkazoval, vendar pa mu je zaradi drugostopne odločbe, s katero je bila prvostopna odločba v celoti odpravljena, prenehal. Tožnikova obveznost ne obstoji več, torej ne obstoji več tudi pravni interes za odločanje o tožnikovem izpodbojnem zahtevku zoper to odločbo.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo o zapečatenju spletne strani v 1. točki izreka zavezancu A. d.o.o. naložil, da do: - predložitve vseh izdanih (razen od št. 16/1 z dne 4. 1. 2016 - št. 16/875 z dne 15. 3. 2016) in prejetih računov ter poslovnih knjig iz naslova opravljanja dejavnosti v Sloveniji in za obdobje od 15. 1. 2016 do 29. 2. 2016, - do predložitve blagajniške dokumentacije oziroma drugih dokazil o prejetih plačilih za izdane račune za obdobje 15. 1. 2015 do 29. 2. 2016, - do predložitve pogodb z zaposlenimi in evidence o opravljenih urah za zaposlene, ki so v obdobju od 15. 1. 2015 do 29. 2. 2016 opravljali delo pri zavezancu za davek v Sloveniji, - do predložitve podatkov o poslovnih prostorih, o katerih je zavezanec za davek v obdobju od 15. 1. 2015 do 29. 2. 2016 opravljal dejavnost v Sloveniji najemnih pogodb, - do predložitve evidence nabave in prodaje trgovskega blaga v Sloveniji v obdobju od 15. 1. 2015 do 29. 2. 2016, zapečati spletne domeno www.....si in vsebino te domene, ki jo zavezanec uporablja pri opravljanju dejavnosti trgovine na drobno po internetu. Navedena domena se zapečati tudi zaradi kršitve prepovedi opravljanja dejavnosti, izrečene z odločbo, št. DT 0610-1975/2016-3 z dne 16. 3. 2016; v 2. točki izreka javnemu zavodu B. naložil, da onemogoči dostop do domene ....si in za primere poskusa dostopanja do navedene domene objavi obvestilo o zapečatenju; v točki 3 izreka, da stroški postopka niso nastali; ter v 4. točki izreka, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve.

2. Drugostopni organ je z odločbo z dne 13. 9. 2016 pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo zavrnil, na pritožbo družbe A. pa z odločbo z dne 28. 3. 2017 pritožbi ugodil ter izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil prvostopnemu organu v ponoven postopek in odločanje.

3. Tožnik izpodbija odločbo prvostopnega organa. V tožbi utemeljuje svojo aktivno legitimacijo za vloženo tožbo, ker je upravni organ tožniku naložil obveznost in s tem posegel v njegove pravice. Uveljavlja ničnost izpodbijane odločbe, ker meni, da organ nima pristojnosti, da bi tožniku odredil ravnanje, ki mu ga je naložil z izpodbijano odločbo glede na določbe Zakona o finančni upravi (ZFU). Z izpodbijano odločbo je bilo tudi v več pogledih zmotno uporabljeno materialno pravo, zmotna je uporaba 37. člena ZFU in 8. člena Pravilnika o načinu izvrševanja pooblastil uradnih oseb Finančne uprave RS in označitvi službenih vozil Finančne uprave RS (Pravilnik). Z izpodbijano odločbo je davčni organ presegel časovne omejitve iz 37. člena ZFU ter zmotno ni uporabil 203. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) in 9. člen ZEPT. Izpodbijani odločbi očita tudi zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Odločba je tudi v nasprotju z uveljavljeno prakso Ministrstva za finance. Z izpodbijano odločbo je davčni organ ukrep "zapečatenja domene" naložil nosilcu javnega pooblastila, pri registraciji domen pa gre za večstranski pogodbeni odnos, ki nima nobene oblastne funkcije. Toženec se tudi ni opredelil do argumenta, da nosilec sporne domene "....si" ni zavezanec v davčnem postopku. Z izpodbijano odločbo se tožniku nalaga "pečatenje vsebine domene" in "blokiranje domene" z omejevanjem dostopa do spletne strani, kar kaže na nepoznavanje in nerazumevanje delovanja domenskega prostora. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo vztrajala pri svojih razlogih iz izpodbijane odločbe. Predlaga zavrnitev tožbe.

5. A. d.o.o. je v prijavi stranske intervencije in pripravljalni vlogi navedel, da iz njegove strani ni bil kršen noben zakon ali predpis ter da kot nosilec sporne domene "....si" sploh ni zavezanec v davčnem postopku in tako je davčni organ zmotno in nepopolno ugotovil dejansko stanje. Soglaša tudi z drugimi razlogi tožbe. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, toženki pa naloži v plačilo tudi njegove stroške.

6. Toženka je v pripravljalnem spisu navedla, da je z odločbo, št. DT-499-21-154/2016-3 z dne 28. 3. 2017, ugodila pritožbi družbe A. in izpodbijano odločbo odpravila in jo vrnila prvostopnemu organu v ponoven postopek.

7. Stranka z interesom v tem postopku A. je s pripravljalno vlogo potrdil izdajo odločbe z dne 28. 3. 2017. 8. Tožnik na poziv sodišča, ko mu je v vednost poslalo odločbo drugostopnega organa, ki je odločil o pritožbi A. zoper odločbo z dne 9. 5. 2016, tožbe ni umaknil ter predlagal, da sodišče z odločitvijo počaka do formalne vročitve odločbe z dne 28. 3. 2017. 9. Iz vpisnika Upravnega sodišča izhaja, da je tožnik vložil tožbo zoper odločbo drugostopnega organa, št. DT-499-21-154/2016-5 z dne 8. 6. 2017, s katero je drugostopni organ zavrnil vlogo tožnika za vročitev odločbe. Sodišče je njegovo tožbo zavrglo s sklepom, I U 1528/2017 z dne 14. 9. 2017. 10. Sodišče je to tožbo zavrglo iz naslednjega razloga:

11. Ni sporno v zadevi, da je bilo z 2. točko prvostopne odločbe z dne 9. 5. 2016 tožniku naloženo, da onemogoči dostop do domene ....si in za primere poskusa dostopanja do navedene domene objavi obvestilo o zapečatenju ter da je drugostopni organ njegovo pritožbo zavrnil z odločbo z dne 13. 9. 2016. Tožnik je dne 22. 11. 2016 vložil tožbo v upravnem sporu. Tekom postopka upravnega spora pa je toženka na pritožbo zavezanca A. odpravila prvostopno odločbo z dne 9. 5. 2016 z drugostopno odločbo z dne 28. 3. 2017. Iz navedene procesne situacije izhaja, da prvostopna odločba z dne 9. 5. 2016, ki je predmet izpodbijanja tožnika z obravnavano tožbo v upravnem sporu, več ne obstaja.

12. Eden od pogojev za vložitev tožbe v upravnem sporu je izkazan pravni interes. Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora izkazati pravni interes. Kot verjetno mora izkazati, da bi ugoditev njegovi tožbi pomenila zanj določeno pravno korist, to je izboljšanje pravnega položaja, ki ga brez tega ne bi mogel doseči. Pravni interes mora obstajati ves čas postopka, na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Tožnik je v obravnavani zadevi ob vložitvi tožbe pravni interes izkazoval, vendar pa mu je po presoji sodišča zaradi drugostopne odločbe z dne 28. 3. 2017, s katero je bilo ugodeno pritožbi zavezanca A. in prvostopna odločba z dne 9. 5. 2016 v celoti odpravljena, prenehal. Tožnikova obveznost, naložena z 2. točko odločbe z dne 9. 5. 2016, ne obstoji več, torej ne obstoji več tudi pravni interes za odločanje o tožnikovem izpodbojnem zahtevku zoper to odločbo.

13. Glede na navedeno je sodišče tožbo tožnika na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrglo.

14. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.