Up-2434/07

19. 6. 2009

ODLOČBA

Senat Ustavnega sodišča je v postopku odločanja o ustavni pritožbi, ki jo je vložil Tomaž Čuden, Bohinjska Bela, ki ga zastopa Renata Godnjov Špik, odvetnica v Tržiču, na seji 19. junija 2009

odločil:

Sklep Vrhovnega sodišča št. I Ips 377/2006 z dne 19. 4. 2007 se razveljavi in se zadeva vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

A.

1.Pritožnik je bil v kazenskem postopku spoznan za krivega kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, po drugem in prvem odstavku 183. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju KZ) ter kaznivega dejanja grdega ravnanja po prvem odstavku 146. člena KZ. Zoper pravnomočno sodbo sta zahtevo za varstvo zakonitosti vložila pritožnik in njegova zagovornica, ki ga je do pravnomočnosti zagovarjala po uradni dolžnosti. Vrhovno sodišče je pritožnikovo zahtevo zavrnilo, zahtevo za varstvo zakonitosti njegove zagovornice pa zavrglo.

2.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je bila zahteva za varstvo zakonitosti zavržena. Zatrjuje kršitve 15., 22. in 23. člena Ustave. Navaja, da je Vrhovno sodišče ravnalo arbitrarno, ko je zavrglo zahtevo za varstvo zakonitosti njegove odvetnice. Po pozivu Vrhovnega sodišča, naj zagovornica predloži ustrezno pooblastilo za zastopanje, naj bi pritožnik na pooblastilo pomotoma napisal napačen datum (datum odpošiljanja in ne datum pooblastitve). Sodišče je zahtevo zagovornice kljub temu zavrglo, s čimer je po pritožnikovem mnenju kršilo njegovo pravico do enakosti orožij in pravico do sodnega varstva, saj glede na test sorazmernosti med napačno napisanim datumom na pooblastilu in izgubljeno pravico do pravnega sredstva sodišče ni pretehtalo teže potrebe po sodnem varstvu in s tem izgubljene pravice.

3.Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo s sklepom št. Up-2434/07 z dne 22. 4. 2009 sprejel v obravnavo. Na podlagi 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) je bila ustavna pritožba poslana Vrhovnemu sodišču.

B.

4.Zahtevo za varstvo zakonitosti je 14. 7. 2006 najprej vložil pritožnik sam, dne 5. 10. 2006 pa tudi odvetnica, ki je pritožnika zastopala kot zagovornica po uradni dolžnosti do pravnomočnosti sodbe. Rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti je potekel 6. 10. 2006. Vrhovno sodišče je po pregledu zadeve ugotovilo, da odvetnica ni predložila pooblastila, zato jo je dne 27. 3. 2007 pozvalo, naj v roku sodišču predloži pooblastilo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Pritožnik sam je pooblastilo poslal dne 3. 4. 2007, to je v roku, ki ga je postavilo Vrhovno sodišče. Ker pa je bilo pooblastilo datirano po poteku prekluzivnega roka za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (pooblastilo ima datum 29. 3. 2007), se je Vrhovno sodišče postavilo na stališče, da odvetnica v času vložitve zahteve za varstvo zakonitosti ni imela veljavnega pooblastila za vložitev zahteve in s tem statusa zagovornice obsojenca. Zato je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo, ker naj bi jo vložila oseba, ki te pravice nima.

5.Pritožnik zatrjuje očitno napačnost navedenega stališča Vrhovnega sodišča. Sprejem odločitve, ki je tako očitno napačna in brez razumnih pravnih argumentov, da jo je mogoče šteti za arbitrarno, pomeni kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Ustavno sodišče je zato izpodbijano odločitev preizkusilo z vidika morebitne kršitve te pravice.

6.V kazenskem postopku je za določene primere predpisana obvezna obramba. Če si obdolženec v primerih obvezne obrambe ne vzame zagovornika, mu ga skladno s četrtim odstavkom 70. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju ZKP) postavi predsednik sodišča po uradni dolžnosti za nadaljnji potek kazenskega postopka do pravnomočnosti sodbe. S pravnomočnostjo sodbe se zagovornik po uradni dolžnosti razreši. Za zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi mora skladno s petim odstavkom 67. člena ZKP zagovornik predložiti pooblastilo organu, pred katerim teče postopek. Tretji odstavek 76. člena ZKP določa, da zahteva sodišče od vložnika vloge, ki ne obsega vsega, kar je treba, da bi se dala obravnavati, naj jo popravi ali dopolni. Če vložnik (zagovornik) v roku, ki mu ga določi sodišče, vloge ne dopolni (ne predloži pooblastila), mora sodišče vlogo zavreči.

7.Pri presoji spornega stališča Vrhovnega sodišča je treba razlikovati med rokom za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti in rokom za dostavo pooblastila. Gre za dve različni opravili, ki imata različen namen. Rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti je zakonski rok, v katerem mora oseba vložiti izredno pravno sredstvo. Po poteku tega roka procesnega dejanja ni več moč opraviti. Rok za dostavo pooblastila pa je sodni rok, v katerem mora odvetnik sodišču dostaviti pooblastilo (listino), s katerim sodišču izkaže upravičenje, da v imenu obsojenca in na njegov račun opravlja procesna dejanja.

8.Vrhovno sodišče je pritožnikovi odvetnici po poteku roka za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti postavilo sodni rok za dostavo ustreznega pooblastila, s katerim naj bi izkazala upravičenje za vložitev zahteve. Pooblastilo je bilo dostavljeno v postavljenem sodnem roku, Vrhovno sodišče pa je po prejemu pooblastila pravočasnost tega vezalo na prekluzivni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (in ne na sodni rok za predložitev pooblastila). S takšnim stališčem je Vrhovno sodišče pritožnikovi odvetnici že v trenutku postavitve sodnega roka za dostavo pooblastila onemogočilo, da bi poslala ustrezno pooblastilo. Če namreč odvetnica pooblastila za vložitev izrednega pravnega sredstva ni predložila, je sicer mogoče, da ga ni predložila pomotoma, mogoče pa je tudi, da ga v trenutku vložitve zahteve za varstvo zakonitosti še ni pridobila in ga bo lahko predložila, šele ko ga bo pridobila. Zato je takšno stališče Vrhovnega sodišča zaradi notranjega protislovja tako očitno napačno, da krši pravico pritožnika do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

9.Ustavno sodišče je o enakem ustavnopravnem primeru že odločilo. Z odločbo št. Up-394/08 z dne 9. 10. 2008 je ustavni pritožbi ugodilo. Zato je senat v skladu s tretjim odstavkom 59. člena ZUstS ugodil tudi ustavni pritožbi v tej zadevi in v izreku navedeni sklep Vrhovnega sodišča razveljavil ter zadevo vrnil Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

C.

10.Senat je to odločbo sprejel na podlagi tretjega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednika senata dr. Ernest Petrič ter člana Jasna Pogačar in dr. Ciril Ribičič. Odločbo je sprejel soglasno.

dr. Ernest Petrič Namestnik predsednika senata