Jedro

Tožena stranka je pri presoji pogoja razumnosti za vložitev izrednega pravnega sredstva pravilno uporabila določbo drugega odstavka 367. člena ZPP, po katerem je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR. Glede na navedeno revizija po določbi 367. člena ZPP ni dopustna, ker gre v konkretnem primeru za sporni znesek 27.561,00 EUR, ki je nižji od prej navedenega zakonsko določenega zneska za dopustnost revizije.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se prosilcu (tožniku v tem sporu) ne dodeli brezplačna pravna pomoč za vložitev revizije zoper sodbo Pdp 1627/2014 Višjega delovnega in socialne sodišča. Po drugem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR. Prosilec je vložil tožbo za plačilo mesečne rente 459,35 EUR. Po določbi 40. člena ZPP se v primeru, če se zahtevek nanaša na bodoče dajatve, ki se ponavljajo, vzame kot vrednost spornega predmeta seštevek dajatev, ki ustreza seštevku dajatev za dobo 5 let; zaradi tega se je izračunala vrednost spornega predmeta zahtevane bodoče 5 letne mesečne rente v znesku 27.561,00 EUR.

2. Tožena stranka ugotavlja, da revizija po določbi 367. člena ZPP ni dopustna za sporni znesek 27.561,00 EUR, zato prosilec v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh. Ker zadeva ne izpolnjuje pogoja po 24. členu ZBPP, se brezplačna pravna pomoč ne dodeli.

3. Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da neupravičenost do brezplačne pravne pomoči ni popolnoma razjasnjena. Zaradi slabega finančnega položaja ne zmore stroškov postopka. Same okoliščine o zadevi je treba analizirati od prvotne tožbe P 1026/1997 naprej. Tega ni storilo sodišče in je prišlo do bistvene kršitve določb postopka, zaradi česar prosi za dopustitev revizije. Vprašanje spora je življenjsko pomembno za celo družino. Ni pa pravilna določitev višine glede na mesečno rento, ki je še vedno sporna določena samo v procentih (70%).

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Tožena stranka je odločitev sprejela na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po katerem se kot pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči predvsem, da: zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Tožena stranka je pri presoji razumnosti za vložitev pravnega sredstva pravilno uporabila določbo drugega odstavka 367. člena ZPP, po katerem je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR. Pravilno je tudi razložila določbo 40. člena ZPP, po katerem se v primeru, če se zahtevek nanaša na bodoče dajatve, ki se ponavljajo, vzame kot vrednost spornega predmeta seštevek dajatev, ki ustreza seštevku dajatev za dobo 5 let, kar v spornem primeru znaša 25.561,00 EUR. Glede na navedeno tudi revizija po določbi 367. člena ZPP ni dopustna, ker gre v tem primeru za sporni znesek 27.561,00 EUR, ki je nižji od prej navedenega zakonsko določenega zneska za dopustnost revizije.

7. Sodišče tako ne more upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na to, da same okoliščine o zadevi niso bile dovolj analizirane glede na celotni postopek, od tožbe P 1096/1997 dalje. Sodišče tudi ni moglo upoštevati tožnikove navedbe, da gre za življenjsko odločitev pomembno za celotno družino, ker za to nima pravne podlage.

8. Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je odločba na zakonu utemeljena.