Jedro

Ker je bil sklep o izvršbi z dne 22. 5. 2019 odpravljen (s sodbo št. III U 281/2019 z dne 15. 10. 2021), je glede na ugotovljeno spremenjeno dejansko stanje treba posledično odpraviti tudi izpodbijani sklep o stroških izvršbe po drugi osebi, saj je ta s tem ostal brez podlage (prvi odstavek 291. člena ZUP). Okoliščina, da je bil sklep o izvršbi z dne 22. 5. 2019 odpravljen, zadeva pa vrnjena tožnici v ponovni postopek, na drugačno presojo sodišča ne more vplivati. Morebitna izdaja novega sklepa o izvršbi bo namreč terjala izdajo novega sklepa o stroških izvršbe po drugi osebi. Vse to pa so razlogi, da je sodišče v okoliščinah konkretne zadeve in na podlagi prej opisanih zaključkov presodilo, da spremenjeno (drugačno) dejansko stanje zahteva tudi drugačno uporabo ZUP o odmeri stroškov izvršbe po drugi osebi ter je zato na podlagi 1. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in sklep o stroških izvršbe po drugi osebi (le) odpravilo, ni pa zadeve vrnilo v ponovni postopek, saj bi bila v opisanih okoliščinah in iz opisanih razlogov taka odločitev materialno pravno zmotna. Odločitev je sodišče sprejelo na podlagi prvega odstavka 65. člena ZUS-1, torej je v zadevi odločilo v sporu polne jurisdikcije, ne da bi v zadevi razpisalo glavno obravnavo, saj dejansko stanje, ki je podlaga za izdajo te sodbe, med tožnico in toženko ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se sklep Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin, Krajevna enota Tolmin, št. 3408-01-2201-A033/15-33 z dne 19. 12. 2019, odpravi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin, Krajevna enota Tolmin (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je s sklepom o stroških upravne izvršbe po drugi osebi, št. 3408-01-2201-A033/15-33 z dne 19. 12. 2019 (v nadaljevanju izpodbijani sklep), odločil, da je tožnica dolžna v roku 15 dni od dokončnosti tega sklepa plačati stroške upravne izvršbe po drugi osebi, ki znašajo 140,88 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (1. točka izreka) ter da je dolžna ta znesek plačati na podračun Zavoda za gozdove Slovenije (2. točka izreka).

2. Prvostopenjski organ v obrazložitvi navaja, da je z odločbo, št. 3408-01-22001-A033/15 z dne 23. 6. 2015 (v nadaljevanju odločba o dovolitvi poseka) zavezancem A. A. (v nadaljevanju tožnica), B. B. in C. C. dovolil, da na nepremičnini s parc. št. 409/44 k.o. ... v roku do 31. 12. 2016 poseka 264 dreves listavcev, skupaj 138,84 m³ označenega drevja bukve ter belega in črnega gabra. Določil je, da morajo lastniki po končani sečnji in spravilu lesa urediti sečišče in odpraviti oziroma sanirati poškodbe v gozdu in na gozdnih prometnicah, in to takoj po poseku drevja, najpozneje pa v dveh mesecih po začetku sečnje. Zavezanci so bili opozorjeni, da je prvostopenjski organ dolžan na stroške zavezancev zagotoviti izvedbo obveznosti, če dela ne bodo opravljena na način, kot je naveden v izreku odločbe o dovolitvi poseka. Ker zavezanci niso opravili naloženih del, je prvostopenjski organ 22. 5. 2019 izdal sklep o dovolitvi upravne izvršbe po drugi osebi, št. 3408-01-2201/A033/15 (v nadaljevanju sklep o izvršbi), s katerim je odločil, da morajo zavezanci v naknadnem roku 8 dni po vročitvi sklepa dokončati ureditev sečišča, in sicer da: razžagajo in odmaknejo dvajset posekanih dreves oziroma debel in vejevja, ki ležijo na vlakah oziroma preko vlak, ter tako onemogočajo prevoznost vlake, s tem da lahko posekana drevesa oziroma gozdni lesni sortimenti ostanejo v gozdu prepuščeni procesu razgradnje; posekajo tri drevesa, ki so obvisela na sosednjih drevesih ob izvajanju sečnje in predstavljajo nevarnost za obiskovalce gozda zaradi možnosti nenadne zrušitve; obvisela drevesa pa spravijo na tla ter jih umaknejo z vlake in gozdnega mladja.

3. Prvostopenjski organ je 15. 5. 2019 pripravil povabila k oddaji ponudbe za izvajalce del, ki jih je poslal trem ponudnikom (podjetju Č., d.o.o. iz ..., D., d.o.o. iz ... in E. iz ...). Med prispelimi ponudbami je 5. 6. 2019 izbral najugodnejšo, in sicer ponudbo podjetja D., d.o.o. iz ..., katerega ponudba je obsegala: 170,84 EUR za posek drevja, 360,92 EUR za njegovo spravilo in 31,76 EUR za delo z ročnim orodjem, skupaj 563,52 EUR. Prvostopenjski organ je 13. 6. 2019 opravil ponovno kontrolo sečišča in ugotovil, da lastniki niso opravili obveznosti, ki so jim bile naložene s sklepom o izvršbi, zato je 14. 6. 2019 podjetju D., d.o.o. izdal nalog za izvedbo del. Podjetje D., d.o.o. je 16. 6. 2019 sporočilo, da je naložena dela opravilo, 17. 6. 2019 pa za izvedbo opravljenih del prvostopenjskemu organu izdalo račun v višini 563,52 EUR. Prvostopenjski organ navaja, da je te stroške razdelil med vse tri lastnike nepremičnine s parc. št. 409/44 k.o. ... skladno z njihovimi lastniškimi deleži, in sicer je B. B. in A. A. naložil v plačilo vsakemu 1/4 teh stroškov, C. C. pa 1/2. Ker znašajo stroški izvršbe 563,52 EUR, je določil, da mora tožnica poravnati 140,88 EUR.

4. Tožnica je zoper sklep prvostopenjskega organa vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju drugostopenjski organ) z odločbo, št. 3406-3/2020/7 z dne 27. 2. 2020, zavrnilo. Drugostopenjski organ uvodoma pojasnjuje, da je izvršba urejena v XVII. poglavju Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Sklicuje se na določbe 284., 297. in 117. člena ZUP in odločitvi prvostopenjskega organa pritrjuje. Pojasnjuje, da lastniki nepremičnine s parc. št. 409/44 k.o. ... svojih obveznosti, ki so jim bile določene z izvršilnim naslovom, to je z odločbo o dovolitvi poseka, niso izpolnili, zato je prvostopenjski organ izdal sklep o izvršbi. V tem sklepu je bil določen rok, do katerega bi lahko naložene obveznosti izpolnili sami, bili pa so tudi opozorjeni, da bo v primeru, če tega niti v tako določenem naknadnem roku ne bodo storili, to na njihove stroške opravil usposobljen izvajalec, ki ga bo izbral prvostopenjski organ. Zoper sklep o izvršbi se je tožnica pritožila, vendar pa je drugostopenjski organ njeno pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

5. Drugostopenjski organ še pojasnjuje, da je predmet pritožbenega postopka le odločanje o stroških upravne izvršbe po drugi osebi. Vsi tožničini pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na izvršilni naslov (odločbo o dovolitvi poseka) ter na sklep o dovolitvi izvršbe, so za ta postopek brezpredmetni. Do teh ugovorov se je drugostopenjski organ sicer že opredelil, ko je odločal o predlogu za uporabo izrednih pravnih sredstev v zvezi z odločbo o dovolitvi poseka in o pritožbi zoper sklep o izvršbi. V zvezi s pritožbenimi navedbami tožnice, da je izvajalec pri izvedbi izvršbe zaračunal tudi spravilo lesa, četudi ji to ravnanje ni bilo nikoli naloženo, drugostopenjski organ pojasnjuje, da je bilo v 2. točki sklepa o izvršbi sicer določeno, da lahko ostanejo razvrednoteni sortimenti v gozdu, da pa mora tožnica (oziroma, da morajo vsi lastniki gozda) razžagati in odmakniti dvajset posekanih dreves oziroma debel in vejevja, ki so ležala na vlaki oziroma preko vlak, ter s tem omogočiti njihovo prevoznost. V izbrani ponudbi izvajalca je bilo predvideno, da se odmik debelejšega drevja izvede v obliki spravila lesa s traktorjem. Izvajalec je glede na navedeno vračunal tako strošek spravila lesa, kot tudi premik traktorja na delovišče, zato je bil strošek na enoto količine dreves večji. V obračunu izvajalca sta bili predvideni še dve dodatni uri za ročno delo, in sicer za umik tanjšega lesa in vej z vlake, česar ni bilo mogoče opraviti s traktorjem.

6. Tožnica je zoper izpodbijani sklep vložila tožbo v upravnem sporu iz vseh tožbenih razlogov po prvem odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), sodišču pa predlagala, da izpodbijani sklep odpravi. Uvodoma uveljavlja ugovore, ki se nanašajo na izvršilni naslov, torej na odločbo o dovolitvi poseka in ugovore, ki se nanašajo na sklep o izvršbi. Teh ugovorov sodišče podrobneje ne povzema, saj je predmet odločanja (le) sklep o stroških upravne izvršbe. Glede izvršilnega naslova tožnica v bistvenem ugovarja: da odločba o dovolitvi poseka vsebuje zgolj prepis zakonske norme; da ni izvršljiva, saj ji ni bila nikoli vročena, ne osebno, ne z navadno pošto, ne priporočeno in ne kakorkoli drugače; da je bila izdana takrat že pokojni osebi F. F., ki je umrl v letu 2012 in je zato nična; da je odločba o dovolitvi poseka nična tudi zato, ker je bila izdana brez njene zahteve, niti ni vanjo privolila niti zanjo ni vedela; da je izvršba nične odločbe že po naravi stvari nezakonita, zaradi česar so nični tudi vsi sklepi, ki jih je upravni organ izdal v okviru izvršilnega postopka; da ta odločba ni nikoli postala niti dokončna niti pravnomočna, in da s tem posledično tudi ni izvršljiva; da je bil zaradi žledoloma na Tolminskem v letu 2014 sprejet Zakon o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 (ZUOPŽ), ki je urejal poseben sistem izdaje skupne odločbe za odpravo posledic žledoloma, vendar pa odločba o dovolitvi poseka ni bila izdana na podlagi tega zakona, pač pa izdana zaradi pomladitvene sečnje; da tožnica s postopkom ni bila seznanjena in da je do poseka prišlo brez njene volje; da je bil posek prekomeren in nezakonit. V zvezi s sklepom o izvršbi pa tožnica v bistvenem uveljavlja ugovore: da ta sklep po vsebini ni sklep o dovolitvi upravne izvršbe, temveč je sklep, ki tožnici prvič konkretno nalaga izvedbo določenih ravnanj; da je nedopustno, da je upravni organ šele s tem sklepom konkretno opredelil obveznosti tožnice; da se drugostopenjski organ ob obravnavi pritožbe, ki jo je vložila zoper sklep o izvršbi, ni opredelil do zatrjevane ničnosti izvršilnega naslova.

7. Tožnica še navaja, da je tudi sicer določitev zneska v višini 140,88 EUR nezakonita. Če že, bi morala tožnica nositi zgolj takšen del stroškov, kot je znašal njen idealni delež lastništva na nepremičnini s parc. št. 409/44 k.o. ... v trenutku izdaje izvršilnega naslova, to je 1/8 in ne 1/4. Odločba o dovolitvi poseka je bila izdana tudi pokojni osebi, ki pa ji ni mogoče naložiti obveznosti ali stroškov. Stališče toženke, da bo stroške izvršbe takšne odločbe nosil tisti, ki je naknadno v času izvršbe postal zemljiškoknjižni lastnik, je zmotno. Toženka je stroške izvršbe, ki bi odpadli na pokojnega solastnika, razdelila le med tožnico in B. B., ne da bi pojasnila, zakaj jih ni razdelila še na tretjega solastnika gozda C. C. Po prepričanju tožnice bi se namreč morali stroški razdeliti med vse tri sedanje solastnike po enakih deležih.

8. Tožnica še izpostavlja, da se je postopek izvršbe po tretji osebi izvedel v nasprotju z določbami zakona. Ne drži, da naj bi prvostopenjski organ pridobil tri ponudbe za izvedbo zahtevanih ravnanj. Tožnica je namreč s preverjanjem pri E. iz ..., ki naj bi bil eden od ponudnikov, ugotovila, da prvostopenjski organ pri njem ni povpraševal za izvedbo zahtevanih ravnanj, niti ta ni nikoli oddal ponudbe za njihovo izvedbo, tako kot to zatrjuje toženka. Postopek izbire izvajalca torej ni bil izveden gospodarno in ni bil zakonit, zato stroškov izvršbe ni mogoče naložiti v plačilo tožnici. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da naj bi prvostopenjski organ v povabilu izvajalcem za oddajo ponudbe za izvedbo izvršilnih ravnanj navedel kaj je predmet izvršbe, in to tako, da so bila natančno opredeljena drevesa, ki jih je bilo treba odstraniti, in to po vrsti, po številu, po debelini in po količini. Takšno ravnanje je po mnenju tožnice nezakonito, saj je prvostopenjski organ ponudbe zbiral še preden je izdal sklep o izvršbi in še preden se je iztekel rok za prostovoljno opravo obveznosti, določen v tem sklepu. Sklep o izvršbi je bil namreč izdan sedem dni po tem, ko je prvostopenjski organ poslal povabila izvajalcem za oddajo ponudb, četudi postopka izbire izvajalcev ni dopustno pričeti prej, preden je izdan sklep o dovolitvi izvršbe po drugi osebi.

9. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožničine tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz izpodbijanega sklepa in drugostopenjske odločbe. Pojasnjuje, da je spravilo lesa strokovno opravilo, ki ga lahko opravlja le za to usposobljen izvajalec. Tožnica je skupaj s preostalimi solastniki imela možnost, da bi les odstranila v lastni režiji, kar bi ji omogočilo popoln nadzor nad izvedbo del in nad stroški. V pritožbi, ki jo je vložila tožnica zoper izpodbijani sklep, ni nasprotovala delitvi stroškov med solastniki in je zato z ugovori, ki jih v zvezi s tem uveljavlja v tožbi, prekludirana.

10. Tožnica se je na odgovor toženke odzvala v pripravljalni vlogi z dne 3. 8. 2020, v kateri je vztrajala pri svojih stališčih ter strnjeno povzela tožbene ugovore. Navedla je še, da je zoper sklep o izvršbi vložila tožbo v upravnem sporu, ki se pri naslovnem sodišču vodi pod št. III U 281/2019, postopek pa še ni zaključen. Sklicevanje toženke na stališča iz sklepa o izvršbi je zato brezpredmetno, saj gre za stališča, ki so predmet sodne presoje.

11. Toženka je na tožničino pripravljalno vlogo odgovorila z vlogo z dne 17. 9. 2020 ter vztrajala pri sprejeti odločitvi in razlogih zanjo.

**K točki I izreka:**

12. Tožba je utemeljena.

13. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je predmet obravnave tega upravnega spora zakonitost sklepa o stroških upravne izvršbe po drugi osebi, št. 3408-01-2201-A033/15-33 z dne 19. 12. 2019, zato se do tožbenih ugovorov tožnice, ki se nanašajo na izvršilni naslov (odločbo o dovolitvi poseka) in na sklep o izvršbi ni opredeljevalo.

14. Toženka je z izpodbijanim sklepom odločila, da je tožnica dolžna v roku 15 dni od dokončnosti sklepa plačati (del) stroškov upravne izvršbe po drugi osebi, ki znašajo 140,88 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Prvostopenjski in drugostopenjski organ sta svojo odločitev oprla na določbe ZUP, ki urejajo izvršbo upravnih odločb. 15. Upravna izvršba se opravi na podlagi izvršljive odločbe in sklepa o dovolitvi izvršbe (prvi odstavek 291. člena ZUP), stroške v zvezi z izvršbo pa trpi zavezanec (prvi odstavek 117. člena ZUP). Izvršba odločbe, izdane v upravnem postopku, se opravi zato, da se izterja denarna terjatev ali izpolni nedenarna obveznost (284. člen ZUP). Če je zavezanec dolžan storiti kaj takega, kar lahko stori tudi kdo drug, pa te obveznosti ne izpolni ali je ne izpolni popolnoma, se tako dejanje opravi po drugi osebi na zavezančeve stroške, na kar mora biti zavezanec predhodno opozorjen (297. člen ZUP).

16. Iz spisovnih podatkov izhaja, da je prvostopenjski organ tožnici, B. B. in C. C., kot solastnikom gozda na parc. št. 409/44 k.o. ..., z odločbo o dovolitvi poseka odobril posek 264 dreves listavcev, določil pa tudi, da morajo po končani sečnji urediti sečišče in odpraviti oziroma sanirati poškodbe v gozdu in na gozdnih prometnicah, in to najkasneje v dveh mesecih po začetku sečnje. Ker tega niso storili, je prvostopenjski organ izdal sklep o izvršbi, s katerim je določil, da bo, če sečišča ne bodo uredili v naknadnem roku osmih dni, to na njihove stroške opravil za to izbran usposobljen izvajalec. Ker tožnica, B. B. in C. C. tako naložene obveznosti tudi v naknadno določenem roku niso opravili, je na podlagi sklepa o izvršbi odrejena dela izvršilo izbrano podjetje D., d.o.o. ..., ki je po opravljenih delih prvostopenjskemu organu za to izstavilo račun v višini 564,52 EUR. Prvostopenjski organ je nato določil, da morajo ta znesek poravnati vsi trije lastniki gozda, in sicer vsak v višini svojega solastniškega deleža na gozdni parceli. Tožnici je z izpodbijanim sklepom določil, da mora te stroške plačati v višini 1/4 od skupnega zneska stroškov, to je v višini 140,88 EUR.

17. Sodišče po podatkih sodnega vpisnika ugotavlja, da je bil v trenutku izdaje izpodbijanega sklepa (19. 12. 2019) pri tukajšnjem sodišču v teku postopek upravnega spora, v katerem sta tožnica in B. B. izpodbijala sklep o izvršbi (na podlagi katerega je bil izdan izpodbijani sklep o stroških izvršbe po drugi osebi), postopek pa se je vodil pod opr. št. III U 281/2019. V tej zadevi je sodišče s sodbo, št. III U 281/2019-23 z dne 15. 10. 2021, njunima tožbama ugodilo, sklep o izvršbi odpravilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, kar pomeni, je s tem odpadla podlaga, na kateri temelji izpodbijani sklep.

18. Iz vročilnice v sodnem spisu št. III U 281/2019 izhaja, da je bila sodba, št. III U 281/2019 z dne 15. 10. 2021, tožnici vročena 29. 10. 2021, toženki pa 21. 10. 2021. Sodišče je tožnico z dopisom, št. III U 86/2020-18 z dne 2. 4. 2024, in toženko z dopisom, št. III U 86/2020-19 z dne 2. 4. 2024, s tem seznanilo in ju pozvalo, da se lahko o ugotovljenem dejstvu odprave sklepa o izvršbi z dne 22. 5. 2019 s pravnomočno sodbo, št. III U 281/2019 z dne 15. 10. 2021, izjavita. Tožnica je z vlogo z dne 5. 4. 2024, ki jo je sodišče prejelo 8. 4. 2024, sodišču sporočila, da vztraja pri svojem tožbenem zahtevku, toženka pa se na navedeni poziv sodišča ni odzvala, zato sodišče šteje, da je dejstvo odprave sklepa o izvršbi z dne 22. 5. 2019 s pravnomočno sodbo, št. III U 281/2019 z dne 15. 10. 2021 (ki je nastalo po tem, ko je tožnica vložila tožbo zoper izpodbijani sklep), priznano kot dokazano.1

19. Ker je bil sklep o izvršbi z dne 22. 5. 2019 odpravljen (s sodbo št. III U 281/2019 z dne 15. 10. 2021), je glede na ugotovljeno spremenjeno dejansko stanje treba posledično odpraviti tudi izpodbijani sklep o stroških izvršbe po drugi osebi, saj je ta s tem ostal brez podlage (prvi odstavek 291. člena ZUP). Okoliščina, da je bil sklep o izvršbi z dne 22. 5. 2019 odpravljen, zadeva pa vrnjena tožnici v ponovni postopek, na drugačno presojo sodišča ne more vplivati. Morebitna izdaja novega sklepa o izvršbi bo namreč terjala izdajo novega sklepa o stroških izvršbe po drugi osebi. Vse to pa so razlogi, da je sodišče v okoliščinah konkretne zadeve in na podlagi prej opisanih zaključkov presodilo, da spremenjeno (drugačno) dejansko stanje zahteva tudi drugačno uporabo ZUP o odmeri stroškov izvršbe po drugi osebi ter je zato na podlagi 1. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in sklep o stroških izvršbe po drugi osebi (le) odpravilo, ni pa zadeve vrnilo v ponovni postopek, saj bi bila v opisanih okoliščinah in iz opisanih razlogov taka odločitev materialno pravno zmotna.2

20. Odločitev je sodišče sprejelo na podlagi prvega odstavka 65. člena ZUS-1, torej je v zadevi odločilo v sporu polne jurisdikcije, ne da bi v zadevi razpisalo glavno obravnavo, saj dejansko stanje, ki je podlaga za izdajo te sodbe, med tožnico in toženko ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Po prvem odstavku 65. člena ZUS-1 sme sodišče upravni akt odpraviti in s sodbo odločiti o stvari, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. Sodišče ocenjuje, da v obravnavani zadevi narava stvari in podatki postopka, kot so opisani v predhodnih točkah te obrazložitve, dajejo zanesljivo podlago za sprejem meritorne odločitve, zahtevek za tako odločitev o stvari pa je v tožbi tožnica tudi oblikovala.

**K točki II izreka:**

21. Po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 se v primeru, ko sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). Na tej podlagi je sodišče ob upoštevanju, da v zadevi ni bila opravljena glavna obravnava in da je tožnico v postopku zastopala pooblaščena odvetniška družba, tožnici priznalo pavšalni znesek povračila stroškov po drugem odstavku 3. člena Pravilnika v višini 285,00 EUR, ki se, ker je tožničina pooblaščenka zavezanka za DDV, skladno z ustaljenimi stališči Vrhovnega sodišča poveča za 22 % DDV. Po Pravilniku določeni pavšalni znesek zajema vse stroške postopka v upravnem sporu na prvi stopnji, tudi materialne, razen sodnih taks. Toženka mora tako tožnici povrniti 347,70 EUR stroškov tega sodnega postopka, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, tako kot je to zahtevala otžnica.

22. Za tožbo plačano sodno takso pa bo tožnici vrnilo sodišče po uradni dolžnosti (36. in 37. člen Zakona o sodnih taksah, ZST-1, ter opomba 6.1.c taksne tarife tega zakona).

1 Gre namreč za opustitev dolžnega procesnega ravnanja toženke - tako E. Kerševan v Glavna obravnava pred upravnim sodnikom, Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2020, str. 172. 2 Primerjaj sodba Upravnega sodišča I U 1196/2020-21 z dne 10. 1. 2019 (13. točka obrazložitve).