Jedro

V pravdah zaradi motenja posesti je razpravljanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih izključeno na podlagi 426. čl. ZPP in 1. odst. 33. čl. SPZ ter omejeno le na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja.

Izrek

Pritožbe se zavrnejo in potrdijo izpodbijani sklepi sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

S sklepom z dne 29.10.2008 (na redni št. 53 spisa) o motenju posesti je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je toženka motila tožnike v posesti stanovanja in posesti njihovih v zahtevku (in izreku sklepa - tč. II, pod tč. 1 do tč. 49) naštetih stvari v stanovanju v Ljubljani, Š. 34 s tem, da je 22.8.2008 zamenjala ključavnico vhodnih vrat, izpraznila iz stanovanja stvari tožnikov in jim onemogočila vstop v stanovanje in dostop do stvari, kot tudi posest stvari, zaradi česar ji je naložilo bodisi vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja (z namestitvijo prejšnje ključavnice) bodisi izročitev ključev nove ključavnice ter izročitev stanovanja v posest, poleg tega pa še tožnikom vrniti posest stvari (naštetih premičnin), vse v roku 8-ih dni. Toženki je naložilo tudi, da se v bodoče vzdrži podobnih dejanj ter ji naložilo, da tožnikom povrne pravdne stroške v znesku 1.488,63 EUR s pripadki v primeru zamude in še (posebej) stroške izdaje začasne odredbe v znesku 272,49 EUR s pripadki v primeru zamude.

S sklepom z dne 14.11.2008 (na redni št. 54 spisa) o izvršitvi začasne odredbe je sodišče prve stopnje toženki naložilo, da je dolžna v roku 24-ih ur namestiti prejšnjo ključavnico ali prvotožnici izročiti vse ključe nove ključavnice ter ji izročiti stanovanje v Ljubljani, Š. 34 v posest in ji dopustiti nemoteno uporabo stanovanja in stvari v njem, pod grožnjo nove denarne kazni v primeru neizpolnitve naložene ji obveznosti v višini 4.000,00 EUR ter ji naložilo v plačilo še stroške v znesku 126,41 EUR s pripadki v primeru zamude.

Z drugim sklepom z dne 14.11.2008 (na redni št. 55 spisa) pa je sodišče prve stopnje toženki naložilo, da je dolžna priči J. K. plačati stroške v višini 90,00 EUR v roku 8 dni.

Zoper vse tri sklepe se pritožuje tožnica. V pritožbi zoper sklep o motenju posesti navaja, da je z dobroto in zaupanjem svoje stanovanje izročila v uporabo V. L. in N. B., sedaj pa ta, zanjo uničujoča zadeva, zaradi katere je hudo zbolela in postala anemična. Prosi, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugim, nepristranskim sodnikom. Ponovno naj se zaslišijo priče, ki so bile prisotne na kraju dogodka, ko se je L. I. B. sporazumno in prostovoljno izselila iz njenega stanovanja. Nobenega motenja ni bilo. Vse premičnine so bile prvotožnici dostavljene 6. in 9.11.2008. Policija, ki je bila 22.8.2008 prisotna, je ugotovila, da motenja ni bilo, kot tudi ne kaznivega dejanja ter da se je L. I. B. prostovoljno izselila iz stanovanja. Neiskrenost in nekorektnost razpravljajočega sodnika je bila vidna v odnosu do njene odvetnice, ko jo je z vodenjem postopka motil, v zapisnik pa tudi diktiral drugačne besede prič od izjavljenih. Priče so bile hudo utrujene od čakanja na hodniku, zato niso mogle spočito odgovarjati in so se kdaj v odgovoru tudi zmotile. L. I. B. je živela v njenem stanovanju brez njenega soglasja in vednosti. Ker ima pravico gospodariti s svojim premoženjem, tožniki pa na njena pisma niso odgovarjali, je začela hoditi na naslov Š. 34, kjer je velikokrat zvonila, pa ji nihče ni odprl. Karkoli je naredila je bilo človeško, dostojno in mirno, brez nasilja, prisile ali samovolje.

V pritožbi zoper sklep o izvršitvi začasne odredbe navaja, da se je iz njenega stanovanja L. I. B. izselila sporazumno in prostovoljno v (kot je sama rekla) njeno stanovanje v K., nobenega motenja ni bilo. To so potrdile tudi zaslišane priče. Tožnica je kasneje očitno (na podlagi vpliva njenega sina) spremenila svoj odnos do stvari, kar je bilo razvidno iz prišepetavanja sina materi na glavni obravnavi, česar sodnik ni preprečil. Denarnih kazni pa tudi ne more plačevati. Zato ob ponovnem opozorilu na njeno slabo zdravstveno stanje predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugim, nepristranskim sodnikom.

V pritožbi zoper sklep o plačilu stroškov priči pa navaja, da je sodnik pričo J. K. pustil čakati več kot tri ure, kar pa ni njena krivda, pač pa sodnikova. Ker za čakanje ne nosi nobene krivde, tudi ni dolžna plačati naloženih ji stroškov.

Pritožbe niso utemeljene.

Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v obravnavani pravdni zadevi vse odločilne dejanske okoliščine pravilno in popolno ugotovilo, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri odločanju pa ni zagrešilo niti kakšne sicer zgolj navrženo zatrjevane niti kakšne uradoma upoštevane bistvene kršitve postopkovnih določb iz 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ključno dejansko vprašanje je, sledeč pritožbenim trditvam, zgolj vprašanje, ali se je tožnica L.I. B. iz toženkinega stanovanja izselila sporazumno in prostovoljno, kot trdi pritožnica, ali pa temu ni bilo tako, kot ugotavlja sodišče prve stopnje. Pri tem dejstvo, da je L. I. B. živela v toženkinem stanovanju brez njenega soglasja in vednosti, ni pravno pomembno, saj je v pravdah zaradi motenja posesti razpravljanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih izključeno na podlagi 426. člena ZPP in prvega odstavka 33. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) ter omejeno le na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja.

Sodišče prve stopnje zaključuje, da toženka ni uspela (s stopnjo prepričljivosti) dokazati, da se je prvotožnica dne 22.8.2008 iz toženkinega stanovanja izselila sporazumno in prostovoljno, tak zaključek pa ima po oceni pritožbenega sodišča oporo v vestni, skrbni in celoviti dokazni oceni vseh izvedenih dokazov, ki je hkrati življenjsko sprejemljiva in logično izkustveno povsem prepričljiva (ter tako v skladu z določbo 8. člena ZPP), in je pritožbene trditve prav v ničemer ne omajajo. Ne le da tak zaključek ob dokaznem bremenu na strani toženke potrjujejo neposredno izpovedbe tožnikov ter prič J.B. ter D. K., posredno pa izpovedbe same toženke (glede neprepričljivih razlogov, zakaj je 22.8.2008 sploh prišla v svoje stanovanje na naslovu Š. 34 - da naj bi v stanovanju živela (skupaj?) s prvotožnico - da bi ugotovila, kdo v stanovanju živi - da se sklene najemna pogodba), neskladne izpovedbe pri dogajanju 22.8.2008 navzočih prič in nenazadnje izpovedba M. R., kot pravilno in dokazno podprto ugotavlja že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Nedokazanost navedene toženkine trditve potrjuje že samo dejstvo navzočnosti številnih prič (med katerimi tudi detektiva?) že pri dostopu - vstopu v stanovanje, dejstvo zamenjave ključavnice še istega dne v večernem času še pred odhodom prvotožnice (toženka si je po lastni izpovedi že pred tem pridobila tel. št. ključavničarja, že dejstvo zamenjave pa kaže tudi na nasprotno od zatrjevanega), kot tudi odhod prvotožnice brez kakršnihkoli osebnih stvari ter nenazadnje dejstvo, da je do intervencije oziroma prihoda policistov prišlo na poziv prvotožnice (dopis PP z dne 26.8.2008 - A/13 spisa) s prijavo nasilne izselitve iz stanovanja. Pritožbene trditve, da je policija, ki je bila 22.8.2008 prisotna, ugotovila, da motenja ni bilo, kot tudi ne kaznivega dejanja, ter da se je L. I. B. prostovoljno izselila iz stanovanja, so tako v direktnem nasprotju z navedenim policijskim dopisom. Pritožnica zato jasno s takimi trditvami ne more uspeti. Ker ostala odločilna dejstva zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja niso sporna, je izpodbijana odločitev glede motenja posesti v dejanskem in pravnem pogledu pravilna. Prav tako so protispisne in navržene (nekonkretizirane) ter tako neutemeljene pritožbene trditve o nekorektnosti in neverodostojnosti razpravljajočega sodnika. Zato je neutemeljena toženkina pritožba zoper odločitev v motenjski pravdi.

Zgornja obrazložitev utemeljuje tudi neutemeljenost toženkine pritožbe zoper sklep o izvršitvi začasne odredbe, s katerim je sodišče prve stopnje toženki naložilo, da je dolžna v roku 24-ih ur namestiti prejšnjo ključavnico ali prvotožnici izročiti vse ključe nove ključavnice ter ji izročiti stanovanje v Ljubljani, Š. 34, v posest in ji dopustiti nemoteno uporabo stanovanja in stvari v njem, pod grožnjo nove denarne kazni v primeru neizpolnitve naložene ji obveznosti. Ta sklep je, kot izhaja iz razlogov, posledica dne 29.8.2008 izdanega sklepa o začasni odredbi in toženkine neizpolnitve obveznosti, ki ji je bila s sklepom o začasni odredbi naložena, sodišče prve stopnje pa ga je izdalo na podlagi 226. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Odločilno dejstvo je pravzaprav edino, da toženka s sklepom o začasni odredbi naložene ji obveznosti ni izpolnila, le-tega pa toženka s pritožbo sploh ne izpodbija. Pri preizkusu uradoma upoštevanih razlogov pri tem sklepu pa pritožbeno sodišče kakšne bistvene postopkovne kršitve ali zmotne uporabe materialnega prava ni zasledilo.

In končno je neutemeljena tudi pritožba zoper sklep, s katerim je sodišče toženki naložilo plačilo stroškov navedeni priči. Po 152. členu ZPP vsaka stranka predhodno sama krije stroške, ki jih je povzročila s svojimi dejanji. In izvedbo dokaza z zaslišanjem priče J.K. je predlagala toženka. Ker po tretjem odstavku 242. člena ZPP sodišče (ko ni plačan predujem za stroške prič) naloži stranki, naj odmerjene stroške plača priči v osmih dneh, je tudi ta sklep pravilen v dejanskem in pravnem pogledu. Pritožbene trditve, da pritožnica za nastanek teh stroškov zaradi časovnega poteka obravnave ni kriva, niso pomembne; pomembno je le, da je toženka izvedbo tega dokaza predlagala. Tega pa ne osporava.

Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 2. točke 365. člena ZPP vse tri pritožbe toženke kot neutemeljene zavrnilo in potrdilo izpodbijane sklepe sodišča prve stopnje.