Jedro

O priznanju tuje sodne odločbe je mogoče odločati tudi kot o predhodnem vprašanju, vendar le z učinkom za ta postopek.

V primeru izvršbe z rubežem dolžnikove plače in drugih stalnih denarnih prejemkov dopustnosti izplačila ZIZ ne omejuje zgolj na izplačilo na upnikov račun.

Izrek

I. Pritožba zoper popravni sklep (red. št. 37 spisa) se zavrne in sklep potrdi.

II. Pritožbi zoper I. točko izreka sklepa (red. št. 36 spisa) se delno ugodi in se sklep v tem delu delno spremeni tako, da se ugovoru delno ugodi za zneske nad 51,13 EUR mesečno in se sklep o izvršbi v zvezi s popravnim sklepom (red. št. 37 spisa) v I.A. točki pod 1. in v I.B. točki v tem delu razveljavi, ter predlog za izvršbo in zavarovanje v tem delu zavrne, v preostalem delu pa se pritožba zavrne in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu I. točke izreka potrdi.

III. Pritožba zoper II. točko izreka sklepa (red. št. 36 spisa) se zavrže. IV. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom (red. št. 36 spisa) je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 19. 2. 2013 zavrnilo (I. točka izreka), ter sklenilo, da upnica sama nosi stroške ugovornega postopka (II. točka izreka). S popravnim sklepom (red. št. 37 spisa) pa je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi opr. št. I 4/2011 z dne 17. 1. 2013 popravilo tako, da je izrek sklepa v I.A. točki pod prvič popravilo tako, da se pravilno glasi: „1. izvršljive preživninske terjatve v znesku 11.300,00 KM (konvertibilnih mark), ki v evrski protivrednosti po tečaju Banke Slovenije na dan plačila znaša 5.777,60 EUR (1 KM = 1,95 EUR), to je preživnine za čas od 1. 8. 2001 do 31. 12. 2010 po 100,00 KM oziroma 195,00 EUR mesečno.“.

2. Zoper sklepa vlaga dolžnik po svojem pooblaščencu pravočasno enotno pritožbo. Izpodbija pooblastilo, ki naj bi ga upnica dala odvetnici, in navaja, da se sodišče prve stopnje do tega ni opredelilo. Meni, da bi moralo sodišče prve stopnje preveriti, ali obstaja veljavno pooblastilo z datumom po dnevu sprejetja sodbe, ter razpisati narok, kjer bi zaslišalo pooblaščenko, dolžnika, ter priskrbeti izjavo upnice in A. A. Nadalje zatrjuje, da v izreku izpodbijanega sklepa ni odločeno o priznanju sodbe, obrazložitev pa ne zadošča. Kot bistveno vprašanje izpostavlja to, ali je sodišče lahko naložilo Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da izvrši sklep o izvršbi, tako da plača terjatev, ki se nanaša na preživnino upnice, na račun fizične osebe A. A. Dolžnik trdi, da ugovorni razlogi iz 55. člena ZIZ niso izčrpni, in bi zato sodišče moralo pri presoji tega vprašanja najprej uporabiti določbe Obligacijskega zakonika glede pooblastila ter določbe Zakona o davčnem postopku, saj po pravni teoriji in sodni praksi velja, da mora fizična oseba, ki želi prejeti za drugo fizično osebo denar v tujini, to svoje upravičenje dokazati s pisnim pooblastilom, na katerem bi bil podpis pooblastitelja overovljen pri pristojnem organu. Ob sklicevanju na drugi odstavek 35. člena ZDavP-2 zatrjuje, da je sodišče prve stopnje mimo navedenih kogentnih pravnih pravil naložilo ZPIZ, da mora izplačati denarno terjatev na račun imetnika A. A. in ne upnice, česar pa si kot varuh zakonitosti ne bi smelo dovoliti. Nadalje dolžnik vztraja pri ugovornih trditvah, da je sodišče zmotno ugotovilo, da naj bi tečaj 1 KM znašal 1,95 EUR, saj je nasprotno 1 KM vredna nekaj več kot polovico evra, in meni, da sta zato odločitvi prvostopenjskega sodišča iz glavnega in popravnega sklepa zmotni in očitno v nasprotju s tečajem marke. Pojasnjuje, da se za 100 KM se lahko dobi od 50,63 pa do 51,00 EUR in nič več, nikakor pa ne 195,00 EUR, saj bi bil v primeru, da bi to obveljalo, dolžnik dolžan plačevati dvakrat višjo mesečno preživnino, kot je odločilo občinsko sodišče v Veliki Kladuši. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor upnici, ki je po svoji pooblaščenki nanjo pravočasno odgovorila in predlaga njeno zavrnitev. Izpodbija dolžnikove navedbe o neobstoju pooblastilnega razmerja, ter zatrjuje, da je izrecna želja upnice, da dolžnik dolg iz naslova preživnine čimprej začne izvrševati in se sklep o izvršbi realizira.

4. Pritožba zoper popravni sklep (red. št. 37 spisa) ni utemeljena, pritožba zoper I. točko izreka sklepa o ugovoru (red. št. 36 spisa) je delno utemeljena, zoper II. točko izreka sklepa o ugovoru (red. št. 36 spisa) pa ni dovoljena.

5. Višje sodišče je izpodbijana sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Pri tem je najprej obravnavalo pritožbo zoper popravni sklep (red. št. 37 spisa), saj je od te odločitve odvisna vsebina izpodbijanega sklepa o ugovoru (red. št. 36 spisa).

6. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev za izdajo popravnega sklepa oprlo na določbe 328. člena v zvezi s 332. členom ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ, skladno s katerimi sme sodišče kadarkoli popraviti napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom, o čemer izda posebni sklep. Iz vsebine izpodbijanega popravnega sklepa in podatkov v spisu je razvidno, da je s popravnim sklepom sodišče prve stopnje popravilo datum začetka preživninskega obdobja, določenega v sklepu o izvršbi, za katero upnica izterjuje preživnino v predmetnem izvršilnem naslovu (2001 namesto 2011). Dolžnik v pritožbi tovrstnega postopanja sodišča prve stopnje niti ne izpodbija, zato njegovi pritožbi zoper popravni sklep ni mogoče slediti. Ker višje sodišče obenem tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo dolžnika zavrnilo in izpodbijani sklep (red. št. 37 spisa) potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Popravni sklep z dne 17. 9. 2013 (red. št. 37 spisa) je tako v I.A. točki pod 1. nadomestil ta del prvotnega sklepa o izvršbi z dne 17. 1. 2013. 7. V nadaljevanju je višje sodišče obravnavalo dolžnikovo pritožbo zoper sklep o ugovoru (red. št. 36 spisa).

8. Bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ, je med drugim podana v primeru neobstoja ali nepravilnosti pooblastila za zastopanje, pri čemer kršitve ni, če je dejanje naknadno odobreno. Smisel te določbe je varstvo nepravilno zastopane osebe, zato lahko obravnavano kršitev uveljavlja le stranka, ki ni bila (v redu) zastopana. Če nepravilno zastopani v postopku uspe, ni razlogov za njegovo varstvo (1). Pritožbene navedbe glede neobstoja pooblastilnega razmerja med upnico in njeno pooblaščenko so zato neupoštevne in se višje sodišče do njih posebej ne opredeljuje.

9. Nadalje niso utemeljene pritožbene navedbe v zvezi s priznanjem sodbe, katere izvršitev v predmetnem izvršilnem postopku zahteva upnica. Sodišče prve stopnje je ustrezno pojasnilo, da je o priznanju tuje sodne odločbe mogoče odločati tudi kot o predhodnem vprašanju, vendar le z učinkom za ta postopek (šesti odstavek 108. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku, ZMZPP). Glede na táko zakonsko je jasno, da sodišče odločitve o predhodnem vprašanju priznanja tuje sodne odločbe ne vzame v izrek, saj ta odločitev ne postane pravnomočna (temveč se, nasprotno, lahko kasneje ponovno rešuje bodisi kot predhodno vprašanje v drugem postopku bodisi v postopku za priznanje tuje sodne odločbe). Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je odločitev o priznanju sodne odločbe upoštevalo v obrazložitvi sklepa o izvršbi, kot enega izmed razlogov za sprejem konkretne odločitve o glavni stvari (2), to je o dovolitvi izvršbe.

10. Prav tako niso utemeljene pritožbene navedbe v zvezi z nedopustnostjo izplačila upničine terjatve na račun A. A. Zatrjevanje obveznosti obstoja pisnega pooblastila za prejemanje denarja v tujini za drugo fizično osebo v obravnavani zadevi ni upoštevno, saj je upnica predlagala izplačilo na račun, ki ga ima A. A. v Sloveniji, pri M., d.d. Dolžnik v predmetnem izvršilnem postopku tudi ne more uspeti z uveljavljanjem potencialnega nastanka kršitev določb Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki naj bi jih z izvršitvijo sklepa o izvršbi storil Zavod o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ), saj niti ne pojasni, zakaj naj pogoj iz drugega odstavka 35. člena ZDavP-2 ne bi bil izpolnjen. Višje sodišče pri tem še pojasnjuje, da ZIZ v 41. členu med podatki, ki morajo biti navedeni v predlogu za izvršbo, določa, da mora upnik navesti med drugim tudi druge podatke, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba lahko opravi, pri tem pa v primeru izvršbe z rubežem dolžnikove plače in drugih stalnih denarnih prejemkov dopustnosti izplačila ZIZ ne omejuje zgolj na izplačilo na upnikov račun (primerjaj tudi 132. člen ZIZ). ZPIZ v tem izvršilnem postopku nastopa kot dolžnikov dolžnik, ki mu je bilo s sklepom o izvršbi naloženo, da po pravnomočnosti sklepa o izvršbi plačuje upniku denarne zneske, za katere je bila dovoljena izvršba (129. člen ZIZ), višje sodišče pa pri tem ne vidi razlogov, da denarni zneski na predlog upnice ne bi bili nakazani na račun druge fizične osebe. Glede na navedeno po presoji višjega sodišča ne obstajajo ovire, ki bi sodišču preprečevale, da takšno izvršbo dovoli.

11. Utemeljeno pa dolžnik v pritožbi opozarja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zmotno sledilo napačnemu upničinemu preračunu valute iz izvršilnega naslova (konvertibilna marka, KM) v evre. Ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je menjalni tečaj 1,95583 KM za 1,00 EUR, je sicer pravilna, zmoten pa je zaključek, da zato, ker je upnica v predlogu za izvršbo uporabila pravilen tečaj, ugovor dolžnika v tem delu ni utemeljen. Ob ugotovljenem valutnem tečaju 1,00 EUR = 1,95583 KM (tečajna lista Banke Slovenije na red. št. 35 spisa) namreč 1 KM v evrski protivrednosti znaša 0,51129 EUR, 100,00 KM pa torej 51,13 EUR in ne 195,00 EUR. Višje sodišče je zato v tem delu pritožbi dolžnika ugodilo in I točko izreka izpodbijanega sklepa spremenilo tako, da kot izhaja iz II. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S tem je bilo tudi odpravljeno neskladje v 1.A točki pod 1. izreka sklepa o izvršbi, v kateri je bil absolutni znesek zapadlih preživninskih obveznosti v evrski protivrednosti pravilno izračunan (11.300,00 KM ustreza znesku 5.777,60 EUR), mesečni znesek dolžnikove preživninske obveznosti pa (tako kot v I.B. točki izreka) napačno opredeljen v evrski protivrednosti 195,00 EUR namesto 51,13 EUR.

12. Zapis napačnega tečaja v I.A točki pod prvič (1 KM = 1,95 EUR) sklepa o izvršbi ob zgoraj navedeni odločitvi višjega sodišča predstavlja zgolj očitno pisno pomoto, saj s tem o zahtevku upnice oziroma ugovoru dolžnika ni odločeno. Skladno s 328. členom v zvezi s 332. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, lahko to pomoto kadarkoli popravi sodišče prve stopnje z novim popravnim sklepom.

13. Odločitve o zavrnitvi ugovora v delu, ki se nanaša na priznane stroške predloga za izvršbo (I.A. točki pod 3.), dolžnik v pritožbi ne izpodbija obrazloženo, višje sodišče pa ob uradnem preizkusu te odločitve tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato v odločitev sodišča prve stopnje v tem delu ni poseglo.

14. Glede pritožbe zoper II. točko izreka izpodbijanega sklepa (red. št. 36) pa višje sodišče ugotavlja, da dolžnik zanjo nima pravnega interesa. V tem delu izpodbijanega sklepa je namreč sodišče prve stopnje sklenilo, da upnica sama krije svoje stroške ugovornega postopka, taka odločitev pa je dolžniku v korist in zato svojega pravnega položaja s pritožbo v tem delu ne more izboljšati. Višje sodišče je zato pritožbo v tem delu na podlagi 1. točke 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ zavrglo kot nedovoljeno.

15. Dolžnik je s pritožbo uspel zgolj v sorazmerno majhnem delu (le delno glede višine upnikovega zahtevka po predlogu za zavarovanje), zato je višje sodišče sklenilo, da sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 154. člena v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 165. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) Primerjaj, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2009, str. 304, in sodba VS RS II Ips 283/2011 z dne 25. 10. 2012. (2) Tako tudi, Rijavec, V., v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2005, stran 135.