Jedro

Vrhovno sodišče je v sklepu I Up 40/2023 z dne 17. 5. 2023 zavzelo stališče, da mora sodišče prve stopnje, ki oceni, da je treba tožbo kot prepozno zavreči, s tem stališčem seznaniti tožečo stranko, saj je stranki šele s tem omogočeno, da v zvezi s to ugotovitvijo sodišča poda ustrezne navedbe in predlaga morebitne dokaze. To, da lahko izpodbija pravilnost dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo v zvezi z zaključkom, da je tožba prepozna (npr. iz obvestila o prispelem pismu), je po ustaljeni sodni praksi strankina pravica, ki ji mora biti ustrezno zagotovljena.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1854/2025-5 z dne 10. 11. 2025 se razveljavi in se zadeva vrne istemu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijanim sklepom na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot prepozno zavrglo tožnikovo tožbo, vloženo zoper sklep Ministrstva za notranje zadeve, št. 2142-66/2025/27 (1222-18) z dne 26. 9. 2025, s katerim je bil zavržen tožnikov zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite.

2.V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedlo, da je na podlagi vročilnice v upravnem spisu ugotovilo, da je bil izpodbijani sklep toženke tožniku vročen s fikcijo 17. 10. 2025. Rok za vložitev tožbe se je iztekel 20. 10. 2025, medtem ko je bila tožba vložena 3. 11. 2025, torej prepozno.

3.Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) zoper izpodbijani sklep Upravnega sodišča vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno sojenje. V pritožbi navaja, da mu je bil izpodbijani sklep toženke vročen 30. 10. 2025 prek predstavnika A., ki se je nahajal v azilnem domu, vročilnica za ta datum pa da je v spisu. Zato je tožba, vložena 3. 11. 2025, pravočasna. Navaja še, da je njegov pooblaščenec po naknadnih poizvedbah izvedel, da se je izpodbijani sklep toženke res vročal po pošti, vendar so se odločili za ponovno osebno vročanje, ki je bilo izvedeno 30. 10. 2025. O vsem navedenem znata povedati tudi B. B. iz A. in C. C. iz D., zaradi česar pritožnik predlaga njuno zaslišanje. Poudarja, da v tem primeru ne gre za pritožbene novote, saj se vprašanje pravočasnosti oziroma vročitve v dosedanjem postopku ni postavljalo in je postalo pravno pomembno šele v pritožbi.

4.Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5.Pritožba je utemeljena.

6.Pritožnik ugovarja zaključku Upravnega sodišča, da je tožbo v tem upravnem sporu vložil prepozno. Smiselno zatrjuje, da s stališčem sodišča o ne-pravočasnosti tožbe ni bil seznanjen pred vročitvijo izpodbijanega sklepa. Smiselno torej zatrjuje kršitev pravice do izjave.

7.Vrhovno sodišče je v sklepu I Up 40/2023 z dne 17. 5. 2023 zavzelo stališče, da mora sodišče prve stopnje, ki oceni, da je treba tožbo kot prepozno zavreči, s tem stališčem seznaniti tožečo stranko, saj je stranki šele s tem omogočeno, da v zvezi s to ugotovitvijo sodišča poda ustrezne navedbe in predlaga morebitne dokaze. To, da lahko izpodbija pravilnost dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo v zvezi z zaključkom, da je tožba prepozna (npr. iz obvestila o prispelem pismu), je po ustaljeni sodni praksi strankina pravica, ki ji mora biti ustrezno zagotovljena.

8.Vrhovno sodišče ugotavlja, da Upravno sodišče v obravnavani zadevi ni ravnalo v skladu z zgoraj navedenimi stališči. Izpodbijani sklep o zavrženju tožbe kot prepozne je namreč izdalo, preden bi pritožnika seznanilo s tem stališčem, s čimer mu je bilo onemogočeno, da temu oporeka in predlaga morebitne dokaze s tem v zvezi. Upravno sodišče je tako ravnalo v nasprotju z izhodišči iz sklepa Vrhovnega sodišča I Up 40/2023, kot so citirana v 7. točki te obrazložitve in s tem kršilo pritožnikovo pravico do izjave.

9.Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 77. člena ZUS-1 pritožbi ugodilo tako, da je sklep razveljavilo in zadevo vrnilo Upravnemu sodišču, da opravi nov postopek. V novem postopku bo moralo, ob upoštevanju zgoraj navedenih izhodišč, presoditi pritožnikove navedbe, ki jih je, ker mu to ni bilo omogočeno pred Upravnim sodiščem, podal v pritožbi in po potrebi izvesti dokaze, za katere pritožnik navaja, da dokazujejo vročitev sklepa toženke 30. 10. 2025. Vrhovno sodišče še dodaja, da procesnih napak, ki so bile storjene pred Upravnim sodiščem, tj. kršitev pravice do izjave, v obravnavanem primeru ni mogoče odpraviti v pritožbenem postopku pred Vrhovnim sodiščem, ampak zgolj in samo v novem postopku pred Upravnim sodiščem.

-------------------------------

1Prim. sklep VSRS I Up 40/2023 z dne 17. 5. 2023, točka 9 obrazložitve.

2Prim. sklep VSRS I Up 217/2024 z dne 21. 10. 2024, točka 13 obrazložitve.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 77

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.