Jedro

Kolizijski skrbnik se imenuje otroku, nad katerim izvajajo starševsko skrb starši, če so si njihove koristi v navzkrižju.

Pri predlagateljici gre najverjetneje za prisotnost duševne bolezni, zaradi katere bi bila lahko otroka pri materi potencialno ogrožena.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za kolizijskega skrbnika mladoletnima A., rojeni ... 2015 in B., rojenem ... 2018, postavilo odvetnico C. z nalogo, da varuje njune pravice in koristi v tem postopku, pri čemer ima vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika. Odločilo je še, da bodo nagrada in stroški kolizijske skrbnice izplačani iz sredstev Okrožnega sodišča v Ljubljani in da pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve.

2.Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožila predlagateljica. Navaja, da ji mnenje izvedenke klinične psihologije, na podlagi katerega je sodišče utemeljilo odločitev, ni bilo vročeno, zato dvomi, da je bilo sploh podano. Klinična psihologinja med pregledom nikoli ni izrazila dvoma v psihično stabilnost pritožnice. Izjavila je celo, da tako trdne in stabilne ženske še nikoli ni srečala. Pritožnica je ogorčena nad tem, da je sodnica na podlagi obvestila o podani kazenski ovadbi sklepala na psihično neprimernost predlagateljice. Na ta način se človeku jemlje možnost uveljaviti ustrezno zaščito v pravnem sistemu, v katerem živi. Pritožnica dvomi o tem, da je izvedenka v postopku podala mnenje, da je pri pritožnici prisotna duševna bolezen in da je treba pritegniti izvedenca psihiatra. Če bi pritožnica mnenje prejela, bi zoper njega ugovarjala, ker je to, da je prijavila kazniva dejanja zoper svojo telesno celovitost, ki na tak način v družbi še niso bila zaznana, skrajno žaljivo, nestrokovno in neprimerno. Pritožnica se že nekaj časa v tem postopku sama zastopa, je pravnica z urejenim življenjem in zaposlitvijo za nedoločen čas kot vodja pravnikov v pravni pisarni. Ogorčena je, da se jo zaradi tega, ker je prijavila kazniva dejanja, obravnava kot psihično nestabilno in se ji želi odvzeti možnost zastopanja koristi mladoletnih otrok v predmetnem postopku in to celo na način, da se pritožnice z dejstvi, na katera se opira odločitev, niti ne seznani. Pritožnica je preverila pri pristojnem CSD, ali je ta naslovnemu sodišču kakorkoli izrazil dvom v njeno psihično stabilnost, in dobila podatek, da pristojni CSD s sodiščem sploh ni komuniciral, kar izhaja iz dopisa CSD z dne 24. 12. 2024, ko je bil spisan izpodbijani sklep. Dejansko stanje, opisano v predmetnem sklepu, očitno ni bilo pravilno ugotovljeno. Tudi če je do te komunikacije prišlo, dejstvo, da ima pritožnica v svoje telo vstavljen mikročip, ni podlaga za sklepanje o njeni duševni motenosti. Ob trenutnem stanju razvoja tehnologije in medicine bi sodišču moralo biti znano, da se v telo ljudi vstavljajo tudi mikročipi, ki običajno služijo zdravstvenim namenom. Prijava zlorabe tovrstnih telesnih vstavkov ni podlaga za to, da se jo ima za duševno bolno. To je lahko podlaga le za to, da se sklepa na dejstvo, da je povsem psihično stabilna in zdrava, saj je zaznala kaznivost predmetnih ravnanj in jih tudi prijavila. Zaradi takšnega ravnanja sodišča je pritožnica tudi zahtevala izločitev sodnice. Izpodbijani sklep je bil datiran 24. 12. 2024, vendar je bil odpravljen 10. 1. 2025, to je po tem, ko je bil s strani predlagateljice podan predlog za izločitev sodnice. Glede na določbo drugega odstavka 74. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) predmetni sklep zato nima pravnega učinka. Zmotno so uporabljene tudi določbe Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), vezane na kolizijskega skrbnika. Ni jasno, na kakšni podlagi je sodišče prišlo do sklepa, da ona ali nasprotni udeleženec otrokoma ne bi omogočala biti slišana v predmetnem postopku. Pritožnica je sodelovala v postopku s psihologinjo in nikoli ni onemogočala zaslišanja ali pregledov otrok ali kakorkoli drugače ravnala v nasprotju z interesi otrok. Ker se pritožnica trudi ravnati v skladu z interesi otrok, je tudi sprožila predmetni postopek, saj so bili pritožnica in otroka izpostavljeni nasilju nasprotnega udeleženca. V interesu otrok je ravnala, da se ju umakne iz nezdravega okolja, v katerem sta odraščala. Pritožnica se ves čas postopka trudi delovati izključno v korist otrok in ju tako v nepravdnem postopku kot v vsakdanjem življenju primerno zastopati, varovati in vzgajati ter zanju ustrezno poskrbeti na vse možne načine. Odločitev sodišča je samovoljna in arbitrarna, pristranska, dejansko stanje je zmotno ugotovljeno in celo žaljivo do pritožnice.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Najprej je treba zavrniti pritožbeni očitek, da je treba izpodbijani sklep razveljaviti, ker v skladu z drugim odstavkom 74. člena ZPP nima pravnega učinka zaradi tega, ker je pritožnica 8. 1. 2025 predlagala izločitev sodnice, izpodbijani sklep pa je bil odpravljen šele 10. 1. 2025, čeprav je datiran na dan 24. 12. 2024.

5.Pritožnica je predlagala izločitev sodnice smiselno iz razloga po 6. točki 70. člena ZPP, po kateri se sodnika izloči takrat, ko obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Če gre za ta razlog, sodnik lahko opravlja nadaljnja dejanja, razen izdaje odločbe, s katero se postopek pred tem sodiščem konča (prvi odstavek 74. člena ZPP). Z izpodbijanim sklepom postopek pred sodiščem prve stopnje ni bil končan, poleg tega je bila zahteva za izločitev sodnice s sklepom predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani zavrnjena in do situacije iz drugega odstavka 74. člena ZPP ni prišlo.

6.Izpodbijana odločitev o postavitvi kolizijskega skrbnika temelji na prvem odstavku 269. člena Družinskega zakonika (DZ), po katerem se kolizijski skrbnik imenuje otroku, nad katerim izvajajo starševsko skrb starši, če so si njihove koristi v navzkrižju. Oprta je na obvestilo Centra za socialno delo X (v nadaljevanju CSD) z dne 25. 11. 2024 in dopis klinične psihologinje z dne 10. 12. 2024, iz katerih izhaja, da gre pri predlagateljici najverjetneje za prisotnost duševne bolezni, zaradi katere bi bila lahko otroka pri materi potencialno ogrožena. Zaradi preteklih ravnanj nasprotnega udeleženca je sodišče prve stopnje podvomilo tudi v njegovo sposobnost uveljavljati resnične koristi otrok v tem postopku.

7.Pritožnica neutemeljeno dvomi v obstoj navedenega obvestila CSD, saj se le ta nahaja v spisu (list. št. 189), iz njega pa izhaja, da je CSD na podlagi dopisa policijske postaje1 (list. št. 190) opravil obisk na domu pritožnice z namenom ugotavljanja ogroženosti otrok in tudi začel s postopkom ukrepov za zaščito koristi otrok. CSD je predlagal, da se o novih dejstvih obvesti klinično psihologinjo, ki je že začela s postopkom izdelave mnenja v obravnavani zadevi, ki teče zaradi razveze zakonske zveze, zaupanja mladoletnih A. in B. v varstvo in vzgojo, določitve stikov in preživnine. Pritožnica se v pritožbi zmotno sklicuje na odgovor CSD z dne 24. 12. 2024 (list. št. 212), v katerem CSD potrjuje le, da v obravnavani zadevi še ni izdelal nobenega mnenja.

8.Z dopisom z dne 10. 12. 2024 (list. št. 194) je klinična psihologinja sodišče obvestila, da je že opravila pregled očeta, pregled matere ter pregled otrok in opazovanje odnosa med materjo in otrokoma ter ob tem ugotovila, da gre pri materi visoko verjetno za prisotnost duševne bolezni, najverjetneje paranoidne shizofrenije, ki še ni bila prepoznana in diagnosticirana. Ker mati do svojega stanja ni kritična, je izvedenka prepoznala, da bi bila lahko otroka pri njej potencialno ogrožena. Sodišču je predlagala, da urgentno postavi tudi sodnega izvedenca psihiatra. Po povedanem je tudi pritožničin dvom o obstoju mnenja klinične psihologinje brez podlage. Utemeljeno pa pritožnica opozarja, da je bila izpodbijana odločitev sprejeta, ne da bi ji bilo mnenje klinične psihologinje vročeno, s čimer je bila kršena njena pravica do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

9.Zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb postopka je pritožbeno sodišče moralo pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti temu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). V nadaljnjem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotovljen kršitev odpraviti in preveriti, ali je pritožnica s pomočjo pooblaščenke sposobna ustrezno skrbeti za varstvo svojih pravic in koristi v predmetnem postopku.

-------------------------------

1Iz dopisa izhaja, da so policisti s pritožnico opravili razgovor v zvezi z njeno kazensko ovadbo zoper več oseb in podjetij za različna kazniva dejanja (poskus umora, trgovina z ljudmi, grožnja, mučenje, posilstvo … ), v katerem jim je povedala, da preko čipa v levi nosnici z njo komunicirajo neznani ljudje in jo nagovarjajo k različnim stvarem ter da imata čip tudi oba otroka.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 269, 269/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.