Jedro

Prvostopno sodišče je v izpodbijani sodbi o prekršku povzelo vsebino izvedenih dokazov, ni pa opravilo dokazne ocene in v razlogih sodbe ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar sodbe ni mogoče preizkusiti.

Izrek

Pritožbi predlagatelja se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo o prekršku je bil proti obdolženemu M. H. postopek zaradi prekrška ustavljen na podlagi 5. tč. I. odst. 136. čl. Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), zaradi pomanjkanja dokazov.

Proti takšni sodbi se pravočasno pritožuje predlagatelj in navaja, da dejansko stanje na prvi stopnji ni bilo popolno ugotovljeno, saj se glede na okoliščine dogodka poraja dvom o resničnosti izjave obdolženega, razen tega pa je predlagatelj dne 18.07.2006 dobil podatek, da je bil tistega dne v vozilu obdolženca še en sopotnik in sicer M. K. iz S..

Pri pregledu zadeve po uradni dolžnosti na podlagi 159. čl. ZP-1 in v okviru pritožbenih navedb je pritožbeno sodišče ugotovilo, da ni mogoče odreči utemeljenosti pritožbenim navedbam, saj je prvostopno sodišče v sodbi o prekršku sicer povzelo vsebino izvedenih dokazov, vendar pa ni opravilo dokazne ocene in v razlogih sodbe o prekršku ni navedlo, zakaj je na podlagi izvedenih dokazov mogoče zaključiti, da je potrebno postopek zaradi prekrška proti obdolžencu ustaviti, torej sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, takšna obrazložitev sodbe pa je glede navedbe razlogov, zaradi katerih se določena dejstva štejejo za dokazana ali nedokazana, toliko pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti. Zgolj navedba, da prvostopno sodišče verjame obdolžencu, ne zadošča za zaključek, da ni dovolj dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sprejeti drugačno odločitev zlasti ob nadaljnjih navedbah v obrazložitvi, da nobeden od udeležencev oz. prič dogodka, ki ga navaja obdolženec, ni videl in sicer, da bi mu naj nekaj skočilo pred avto, zaradi česar je z volanom skrenil levo, saj iz skice kraja prometne nesreče tega ni mogoče razbrati, prav zaradi tega pa tudi ni prepričljiv zaključek prvostopnega sodišča, da so torej izpovedi vseh prič in zapisnik ter skica o ogledu kraja dogodka sodišču porodile dvom o samem opisu prometne nesreče v obdolžilnem predlogu. Takšen zaključek prvostopnega sodišča je po mnenju pritožbenega sodišča najmanj preuranjen, ob tem pa je potrebno poudariti tudi to, da zgolj navedba v izreku izpodbijane sodbe o prekršku, da je na obeh vozilih nastala materialna škoda, ne da bi bila tudi opisana in ovrednotena, še ne more biti podlaga za uporabo 234. čl. ZVCP-1. Zaradi vsega navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi V. odst. 163. čl. ZP-1 ugodilo pritožbi in razveljavilo izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje odpravilo ugotovljene pomanjkljivosti izpodbijane sodbe o prekršku, v skladu z zakonom bo opravilo dokazno oceno izvedenih dokazov ter zaslišalo tudi pričo, za katero je predlagatelj izvedel po končanem postopku o prekršku, po tako dopolnjenem dokaznem postopku pa bo o zadevi ponovno odločilo.