Jedro

Na podlagi dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, je bila preživnina določena v skladu z 79. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih tako, da so bile upoštevane potrebe otrok in premoženjske razmere staršev.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je naložilo tožencu, da mora plačati za preživljanje svojih otrok mld. S.P. in mld. M.P. od 1.5.1993 do 31.7.1993 po 4.000,00 SIT mesečno za vsako, od 1.8.1993 do 30.9.1993 po 2.000,00 SIT za vsako, od 1.10.1993 do 31.12.1993 po 3.000,00 SIT, od 1.1.1994 dalje pa mora plačevati za vsako po 11.000,00 SIT mesečno. V ostalem je tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženčevi pritožbi proti tej sodbi je sodišče druge stopnje delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da mora toženec plačati poleg pravnomočno določenih preživninskih zneskov po 8.000,00 SIT mesečno za vsakega otroka od 1.5.1993 do 31.7.1993 po 4.000,00 SIT mesečno , od 1.8.1993 do 30.9.1993 po 2.000,00 SIT, od 1.10.1993 dalje pa po 3.000,00 SIT za vsakega otroka. Skupno s pravnomočno prisojenim zneskom znaša torej od 1.10.1993 dalje preživnina za vsakega otroka po 11.000,00 SIT mesečno.

Toženec je vložil proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi revizije navaja, da je pritožbeno sodišče kljub toženčevi pritožbi nepravilno odločilo v njegovo škodo. V izrek sodbe je vneslo že pravnomočno prisojeno preživnino po 8.000,00 SIT mesečno za vsakega otroka. Od 1.10.1993 dalje znaša tako skupaj s prisojeno preživnino po 11.000,00 SIT mesečno toženčev prispevek po 19.000,00 SIT za vsakega otroka. Sodišče prve stopnje je preživnino po 11.000,00 SIT mesečno določilo šele od 1.1.1994 dalje. Navaja še, da je pritožbeno sodišče dopustilo, da je bila otrokoma v letu 1993 določena višja preživnina za čas, ko je imela njuna mati dohodke, katerih kasneje ni imela več.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10.tč. 2.odst. 354.čl. Zakona o pravdnem postopku, vendar take kršitve ni ugotovilo. Tudi uveljavljana kršitev določb pravdnega postopka po 374.čl. ZPP ni podana. Glede na toženčeve pritožbene ugovore, da je izrek sodbe sodišča prve stopnje nerazumljiv, je sodišče druge stopnje izrek spremenilo tako, da je upoštevalo že pravnomočno prisojeno preživnino, poleg katere mora toženec plačati še dodatno prisojene zneske, ki se v posameznih obdobjih razlikujejo. Na drugi stopnji tožencu ni bilo naloženo plačilo višje preživnine, saj se zneski povsem ujemajo s sodbo sodišča prve stopnje. V tretjem odstavku izreka je vsebovano le pojasnilo, da bo preživnina skupaj s pravnomočno prisojenim zneskom znašala od 1.10.1993 po 11.000,00 SIT za vsakega otroka. Tako preživnino pa je vsebovala tudi že sodba sodišča prve stopnje s to razliko, da je bil za čas od 1.10.1993 do 31.12.1993 prisojen znesek 3.000,00 SIT (poleg pravnomočno prisojenega zneska 8.000,00 SIT), od 1.1.1994 pa v skupnem znesku 11.000,00 SIT. Toženec sodbo sodišča druge stopnje očitno napačno razume, če šteje, da bi moral plačevati od 1.10.1993 dalje po 19.000,00 SIT mesečno.

Na podlagi dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, je bila preživnina določena v skladu z 79.čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih tako, da so bile upoštevane potrebe otrok in premoženjske razmere staršev. Sodišče prve stopnje je v sodbi podrobno pojasnilo, zakaj se toženčevi prispevki za posamezna obdobja razlikujejo. Razlike so nastale zaradi spremenjenih možnosti pridobivanja sredstev na tožničini strani. V času odločanja na prvi stopnji je bilo stanje tako, da je tožnica prejemala zaradi nezaposlenosti le denarno pomoč cca 13.000,00 SIT in otroški dodatek po 13.500,00 SIT mesečno za oba otroka. Tožnica lahko tako prispeva za otroka največ s svojim delom, ki ga ima z vzgojo in oskrbo. Tudi s prisojeno preživnino po 11.000,00 SIT mesečno bo težko krila potrebe otrok, ki obiskujeta 4.razred in 3.razred osemletke. Toženec bo pri ugotovljenih prejemkih cca 70.000,00 SIT prisojeno preživnino tudi zmogel, ne da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje. Tako uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan.

Iz vseh teh razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).