Jedro

V vlogi tožeče stranke z dne 8. 12. 2010 je dovolj jasno navedeno, da je tožnik vlogo z dne 2. 12. 2010 štel za tožbo v upravnem sporu in je od tožene stranke zahteval tudi, da vlogo z dne 2. 12. 2010 šteje za tožbo. Tožnik v upravnem sporu ne trdi, da na dan 8. 12. 2010, ko je naznanil tožbo zoper izpodbijano odločbo, ni vedel, da je prosilka umrla. Iz vloge z dne 2. 12. 2010 izhaja, da je tožnik to dejstvo poznal že vsaj 6 dni preden je v vlogi z dne 8. 12. 2010 naznanil tožbo v upravnem sporu; tožnik od dne 8. 12. 2010 ni predložil pooblastila za zastopanje prosilke v upravnem sporu. To pa pomeni, da tožnik v obravnavani sporni zadevi glede (ne)odobritve brezplačne pravne pomoči prosilki ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi.

Izrek

1. Tožba se zavrže. 2. Ugovor zoper plačilni nalog se zavrne.

Obrazložitev

Z odločbo tožene stranke Bpp 2578/2010 z dne 17. 11. 2010 je tožena stranka v izreku odločbe odločila, da se prošnja A.A., ki jo zastopa skrbnica za poseben primer B.B., za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 6. 10. 2010 zavrne. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je prosilka uveljavljala brezplačno pravno pomoč, ker je želela kot prodajalka izpodbijati prodajno pogodbo zaradi nehvaležnosti. Tožena stranka je dne 3. 12. 2010 prejela vlogo odvetnika C.C. naslovljeno »Bpp 2578/2010«, v kateri odvetnik pravi, da je »prejel omenjeno odločbo s strani stranke«. V tej vlogi odvetnik pojasnjuje, da ni stranki nikdar naročil, da naj bi šlo za izpodbijanje prodajne pogodbe zaradi nehvaležnosti in da bo glede tega potrebno stvar še proučiti, ker naj bi verjetno šlo za simulirano pogodbo. Šlo naj bi za svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet, in da bo treba zadevo še proučiti. V vlogi je tudi navedel, da je v »tem času urejanja odločbe prodajalka preminula«.

Tožena stranka je z dopisom z dne 10. 12. 2010 Upravnemu sodišču odstopila v reševanje vlogo odvetnika C.C. z dne 2. 12. 2010, dopolnjeno dne 9. 12. 2010, iz katere izhaja, da gre za upravni spor zoper odločbo Bpp 2578/2010 z dne 17. 11. 2010. V vlogi odvetnika C.C. z dne 8. 12. 2010, ki jo je odvetnik poslal toženi stranki, je v naslovu vloge navedeno »Bpp 2578/2010«, v nadaljevanju pa je odvetnik zapisal: »Vlogo z dne 2. 12. 2010 štejte, kot da je sprožen upravni spor in predlagam, da se glede na izvršeno svetovanje izda odločba. Prilagam pooblastilo stranke.« V odgovoru na tožbo tožena stranka pravi, da ni razpolagala s podatkom, da je prosilka tri dni pred izdajo odločbe umrla. Odvetnik je v tožbi izkazal pooblastilo prosilke z dne 7. 9. 2010, ko je bila ta še živa in je hkrati navedel, da je opravil svetovanje prosilki.

Po prejemu odgovora na tožbo je odvetnik C.C. poslal vlogo Upravnemu sodišču z dne 6. 1. 2011, v kateri pravi, da v zadevi Bpp 2578/2010 ni bila vložena nobena tožba na sodišče in tudi, da ni kaj umikati. V nadaljevanju opisuje probleme v zvezi z številkami telefaksa stečajne pisarne in nekaj o tem, da mu je nekdo navedel, da bodo sami odpravili napako in »da je malo čudno, če že ne absurdno, da sedaj BPP zatrjuje, kako je pravilno odločalo.« Tožnik je v upravnem postopku podal tudi ugovor zoper plačilni nalog opr. št. I U 1835/2010-3 z dne 16. 12. 2010. Obrazložitev k prvi točki izreka: Tožba se zavrže. V predmetni zadevi taksa za tožbo ni bila plačana, vendar sodišče ni ravnalo samo po 105a. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07-UPB3 in 45/08) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006, 62/2010), kajti v zadevi je sporno, ali je bila tožba sploh vložena. Zato mora sodišče najprej razčistiti vprašanje, ali je tožba zoper izpodbijano odločbo vložena in kdo jo je vložil. V vlogi tožeče stranke z dne 8. 12. 2010 je dovolj jasno navedeno, da je tožnik vlogo z dne 2. 12. 2010 štel za tožbo v upravnem sporu in je od tožene stranke zahteval tudi, da vlogo z dne 2. 12. 2010 šteje za tožbo. Tožena stranka je zato ravnala pravilno, ko je vlogo tožnika kot tožbo v upravnem sporu odstopila sodišču. Iz izpiska Centralnega registra prebivalstva, na katerega se v odgovoru na tožbo sklicuje tožena stranka, izhaja, da je prosilka umrla dne 14. 11. 2010, torej nekaj manj kot en mesec pred tem, ko je tožnik zahteval, da se njegova vloga z dne 2. 12. 2010 šteje za tožbo. Tožnik v upravnem sporu ne trdi, da na dan 8. 12. 2010, ko je naznanil tožbo zoper izpodbijano odločbo, ni vedel, da je prosilka umrla. Iz tožnikove vloge z dne 2. 12. 2010 izhaja, da je tožnik to dejstvo poznal že vsaj 6 dni preden je v vlogi z dne 8. 12. 2010 naznanil tožbo v upravnem sporu; tožnik od dne 8. 12. 2010 ni predložil pooblastila za zastopanje prosilke v upravnem sporu. Pooblastilo mora pooblaščenec v sodnem postopku predložiti ob prvem procesnem dejanju (1. odstavek 98. člena ZPP). Sodišče ni pozivalo tožnika naj predloži pooblastilo pokojne prosilke za zastopanje v sodnem postopku, ker tega pooblastila ni mogoče pridobiti in ker se je tožnik očitno po vlogi z dne 8. 12. 2010 premislil, in pravi, da ni vložil tožbe zoper izpodbijani akt. Iz teh dejstev izhaja, da je treba šteti, da je tožnik z vlogo z dne 8. 12. 2010 naznanil in vložil tožbo v upravnem sporu kot odvetnik C.C. in ne kot pooblaščenec prosilke. V odgovoru na odgovor tožene stranke pa pravi, da tožbe ni vložil in da ni kaj umikati. Sodišče na podlagi teh dejstev ne more upoštevati zadnje izjave v pisni vlogi glede volje tožnika, da ni vložil tožbe, ker je bil drugačnega mnenja v vlogi z dne 8. 12. 2010. To pa pomeni, ker tožnik tožbe ni umaknil, da tožnik v obravnavani sporni zadevi glede (ne)odobritve brezplačne pravne pomoči prosilki A.A. ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi in je zato sodišče s sklepom tožbo zavrglo (3. točka 1. odstavka 36. člena ZUS-1), oziroma je bilo treba tožbo zavreči tudi na podlagi 105a. člena ZPP, ker tožnik ni plačal sodne takse za tožbo.

Obrazložitev k drugi točki izreka: Tožnik je z vlogo z dne 17. 12. 2010 podal ugovor zoper plačilni nalog z dne 16. 12. 2010, ker iz njega ni razvidno, na katero tožbo se nanaša, ni številke BPP niti upravičenca niti ni navedena odločba, zoper katero je vložena tožba. Poleg tega pravi, da se takse v postopkih brezplačne pravne pomoči ne plačujejo. Predlaga razveljavitev naloga.

Iz obrazložitve sodne odločbe pod prvo točko izreka je razvidno, da je bil tožniku pravilno izdan plačilni nalog, v zadevi, v kateri so tožnik, tožena stranka in izpodbijana odločba znani in ne gre za zadevo brezplačne pravne pomoči, saj tožnik ni vložil tožbe kot pooblaščenec prosilke za brezplačno pravno pomoč. Drugih argumentov zoper plačilni nalog pa tožnik ni imel. Zato je sodišče v drugi točki izreka sklepa zavrnilo tožnikov ugovor zoper plačilni nalog kot neutemeljen (3. odstavek 34a. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1).