Jedro

ZVEtL-1 daje prednost individualnim pripadajočim zemljiščem, skupna pripadajoča zemljišča pa obravnava kot izjeme.

Pretekla in sedanja raba kažeta, da gre za pripadajoče zemljišče k stavbi. Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča pravilno največji poudarek dalo kriteriju ustaljene redne rabe v obdobju najmanj zadnjih 40 let, pri čemer so vsi kriteriji iz 43. člena ZVEtL-1 enakovredni, saj zakon ne določa nobenega razmerja med njimi. Da bi to obdobje moralo trajati vse od izgradnje stavbe dalje, pa zakon ne predpisuje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (to je v delu točk I in II izreka, ki se nanaša na parceli 281/109 in 281/110, obe k.o. ...) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da individualno pripadajoče zemljišče stavbe na naslovu A. 1 in 2, Ljubljana (ID stavbe 0000 k.o. ...), ki stoji na parceli 281/4 in 281/5, k.o. ..., predstavljajo zemljiške parcele z ID znakom 281/62 k.o. ..., 281/63 k.o. ..., 281/109 k.o. ... in 281/110 k.o. ... (točka I izreka). Odločilo je tudi, da se zemljiške parcele iz I. točke izreka tega sklepa v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka ugotovitve pripadajočega zemljišča vpišejo v zemljiško knjigo kot splošni skupni del stavbe A. 1 in 2, Ljubljana, v korist vsakokratnih etažnih lastnikov te stavbe (točka II izreka). Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (točka III izreka).

2. Zoper ta sklep v delu, kolikor se nanaša na parceli 281/109 in 281/110, obe k.o. ... (del točke I in del točke II izreka), se je pritožila nasprotna udeleženka. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da ji sodišče ni vročilo vloge predlagateljev z dne 19.1.2021, s čimer ji je bila vzeta pravica do izjave. Prav tako ji sodišče ni vročilo razširitve predloga predlagateljev z dne 6.7.2021, s čimer ji je bila vzeta pravica do izjave. Gre za bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP1) in kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Iz obrazložitve sklepa ni mogoče ugotoviti pretekle urejenosti zemljišč s parc. št. 281/109 in 281/110, obe k.o. ..., kot tudi ne posledično pravic pridobljenih v preteklosti glede spornih zemljišč. Sodišče ni razčistilo, ali se je v konkretnem primeru pretekla raba zemljišč izvrševala od izgradnje obravnavane stavbe dalje ali šele kasneje. Obrazložitev sodišča ni prepričljiva. Etažni lastniki so zainteresirani za izid postopka. Sodna izvedenka ni tista, ki bi ugotavljala ali določala pripadajoče zemljišče. Glede rednega vzdrževanja zemljišč s parc. št. 281/109 in 281/110, k.o. ..., je zaključek sodišča v nasprotju z dopolnilnim izvedenskim mnenjem urbanistke B. z dne 6.12.2021, ko je zapisala, da dejansko vzdrževanje in urejanje spornih parcel iz dokumentacije ni razvidno. Posaditev več dreves in rož ni materialnopravno upošteven kriterij po 3. točki 1. odst. 43. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-12). Takšen kriterij bi bil lahko upošteven le, če se je pretekla raba zemljišč izvrševala od izgradnje obravnavane stavbe dalje, neprekinjeno do uveljavitve ZLNDL. Ker o tem sodišče ne podaja razlogov, od kdaj dalje se je pretekla raba izvrševala, se izpodbijani del ne da preizkusiti (14. točka 2. odst. 339. člena ZPP). Iz izvedenskega mnenja izhaja, da sporni parceli nista bili določeni kot funkcionalno zemljišče stavbe, temveč kot skupna površina soseske. Določitev funkcionalnega zemljišča k vsaki posamezni stavbni enoti v soseski je bila predvidena v potrebnem minimalnem pasu in ne več ali preko. Opozarja na vsebino odločbe Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 128/2018. V konkretnem primeru sporni parceli v prostorskih aktih in v dokumentaciji iz časa gradnje nista bili opredeljeni tako po velikosti in obliki za redno rabo obravnavane stavbe. Če se natančno pogleda orto-foto posnetke, ki jih je nasprotna udeleženka predložila k odgovoru na predlog, je na parc. št. 281/109 videti stopniščni prehod na spodnji nivo, kar vsekakor ne kaže na redno vzdrževanje spornih zemljišč, najmanj pa na preteklo redno rabo spornih zemljišč po 3. točki 1. odst. 43. člena ZVEtL-1. 3. Predlagatelji so na pritožbo odgovorili in predlagali zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Glede zatrjevanih bistvenih kršitev določb postopka pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso podane. Pripravljalna vloga predlagateljev z dne 19.1.2021 je bila nasprotni udeleženki po pooblaščencu pravilno vročena, kar izhaja iz povratnice v spisu na list. št. 29. Da so predlagatelji vložili razširitev predloga, je nasprotna udeleženka lahko izvedela iz dopolnitve izvedenskega mnenja z dne 6.12.2021, ki ji je bilo vročeno po pooblaščencu 13.1.2022. Po določbi 286. b člena ZPP mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče, kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Tega pogoja nasprotna udeleženka v pritožbi ne izkaže, saj je za razširitev predloga izvedela iz dopolnitve izvedenskega mnenja, zato bi kršitev določb postopka morala uveljavljati že takrat in ne šele v pritožbi.

6. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, podani v zvezi z obsegom ugotovljenega pripadajočega zemljišča. V skladu s 43. členom ZVEtL-1 sodišče pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča upošteva zlasti, (1) katero zemljišče je bilo kot neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali opredeljeno v posamičnih pravnih aktih, na podlagi katerih je potekal pravni promet s stavbo ali njenimi deli, (2) katero zemljišče je v razmerju do stavbe predstavljalo dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in počitek, zelenice, zemljišče pod atriji in podobno, (3) preteklo redno rabo in (4) merila in pogoje iz prostorskih aktov, ki so veljali od izgradnje stavbe pa do pridobitve lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču. V primeru, ko ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je določen del zemljišča pripadajoče zemljišče ene stavbe ali skupno pripadajoče zemljišče več stavb, sodišče sporni prostor razdeli po prostem preudarku. Pri tem pravično oceni zlasti predloge udeležencev, prostorsko pogojenost in funkcionalno povezanost zemljišča s posamezno stavbo.

7. Obseg pripadajočega zemljišča k obravnavani stavbi ni določen na podlagi prostorskih aktov in dokumentacije iz časa gradnje. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da ZVEtL-1 daje prednost individualnim pripadajočim zemljiščem, skupna pripadajoča zemljišča pa obravnava kot izjeme, kar potrjuje tudi sodna praksa.3 Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedb stanovalcev prepričljivo ugotovilo, da ti že najmanj 40 let vzdržujejo sporni parceli tako, da kosijo travo, čistijo zelenico, odstranjujejo suhe veje, obrezujejo drevje, da so posadili rože in zeliščni vrt. Nasprotna udeleženka ni na spornih parcelah nič urejala, trditev, da bi to območje urejal kdo drug in ne stanovalci spornih stavb, pa tudi ni postavila oziroma ni prerekala trditev predlagateljev o pretekli redni rabi spornih parcel. Pretekla in sedanja raba tako po pravilnem zaključku sodišča prve stopnje kažeta, da gre za pripadajoče zemljišče k stavbi. Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča pravilno največji poudarek dalo kriteriju ustaljene redne rabe v obdobju najmanj zadnjih 40 let, pri čemer so vsi kriteriji iz 43. člena ZVEtL-1 enakovredni, saj zakon ne določa nobenega razmerja med njimi. Da bi to obdobje moralo trajati vse od izgradnje stavbe dalje, pa zakon ne predpisuje (glej 3. točko 1. odst. 43. člena ZVEtL-1) in so takšne navedbe nasprotne udeleženke neutemeljene. Sodišče prve stopnje razloge o dobi trajanja pretekle redne rabe ima, zato ni podana zatrjevana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

8. Zaključek sodišča prve stopnje o rednem vzdrževanju spornih parcel ni v nasprotju z dopolnilnim izvedenskim mnenjem izvedenke B., saj je izvedenka tam le navedla, da dejansko vzdrževanje in urejanje parcel ni razvidno iz dokumentacije, kar pa ne izključuje in ne nasprotuje temu, kar je ugotovilo sodišče prve stopnje na podlagi izpovedb stanovalcev, da so oni dejansko vzdrževali sporni parceli. Pravilno pa je stališče pritožbe, da izvedenka ni tista, ki bi ugotavljala ali določala pripadajoče zemljišče, temveč je to sodišče. In sodišče je v obravnavani zadevi tisto, ki je ugotovilo, katera zemljišča so pripadajoča zemljišča k stavbi.

9. Nenazadnje navedbe pritožnice v pritožbi o tem, da iz izvedenskega mnenja izhaja, da sta bili sporni parceli v dokumentaciji iz časa gradnje določeni kot skupna površina soseske, presegajo njen pravni interes, ki ga lahko zasleduje s pritožbo, saj ne navede, kako odločitev o tem, ali sporni parceli predstavljata skupno pripadajoče zemljišče ali individualno pripadajoče zemljišče, kakorkoli prizadeva njen pravni položaj4. 10. Navedbe v pritožbi o tem, da iz orto-foto posnetkov izhaja, da je na parc. št. 281/109 videti stopniščni prehod na spodnji nivo, kar vsekakor ne kaže na redno vzdrževanje spornih zemljišč, najmanj pa na preteklo redno rabo spornih zemljišč, predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto, saj nasprotna udeleženka ne izkaže, da teh navedb ni mogla podati že v postopku na prvi stopnji (1. odst. 337. člena ZPP).

11. Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep v izpodbijanem delu, to je delu, ki se nanaša na parceli št. 281/109 in 281/110, obe k.o. ... (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1).

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami 2 Ur. l. RS, št. 34/2017 3 VSRS sklep II Ips 48/2019 in II Ips 128/2018 4 Enako stališče je bilo zavzeto tudi v odločbah VSL I Cp 1684/2018, točka 16, I Cp 498/2018, točka 10, I Cp 2130/2019, točka 5