Jedro

Tožnik kot zavarovanec, ki si sam plačuje prispevke, zaradi neporavnanih prispevkov ni mogel pridobiti veljavne naročilnice za nabavo medicinsko tehničnih pripomočkov (za oskrbo stome), kot je sicer določeno v 212. in naslednjih členih POZZ, in uveljaviti pravice do teh pripomočkov na način, kot ga določa POZZ, zato jih je kupoval samoplačniško. Po 78. a členu ZZVZZ zaradi neplačanih prispevkov pravice do zdravstvenih storitev in denarnih dajatev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja določenim zavarovancem niso izgubljene, temveč le zadržane, dokler obveznosti iz naslova neplačanih prispevkov niso poravnane. Zavarovanec lahko pravice, ki so bile zadržane, uveljavlja po poplačilu dolga. Zato je tožnik po tem, ko so bili prispevki poravnani, upravičen do povračila stroškov medicinsko tehničnih pripomočkov.

Izrek

I. Pritožba toženca zoper I. in II. točko izreka se zavrne, pritožbi tožnika zoper III. točko izreka se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da na novo glasi: „I. Odpravi se odločba toženca, . … z dne 28. 12. 2012, odločba toženca, št. ... z dne 20. 3. 2012 pa v 2. točki izreka.

II. Toženec je dolžan tožniku povrniti stroške medicinsko tehničnih pripomočkov v znesku 3.904,20 EUR, v 8 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Kar je zahteval tožnik več ali drugače (povrnitev stroškov v znesku 97,80 EUR), se zavrne.

IV. Toženec je dolžan tožniku povrniti stroške postopka v znesku 1.015,80 EUR v roku 8 dni od prejema sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.“

II. Toženec je dolžan tožniku povrniti stroške pritožbe v znesku 299,60 EUR v roku 8 dni od prejema sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo: - v I. točki izreka odpravilo odločbo toženca, št. ... z dne 28. 12. 2012, in odločbo toženca, št. ... z dne 20. 3. 2012, v 2. točki izreka; - v II. točki izreka odločilo, da je toženec dolžan tožniku povrniti 568,17 EUR stroškov nakupa medicinsko tehničnih pripomočkov za oskrbo stome po predloženih računih A. d. d. z dne 29. 9. 2011, 11. 10. 2011, 22. 10. 2011, 5. 11. 2011, 18. 11. 2011, 29. 11. 2011, 6. 12. 2011, 15. 12. 2011 in 10. 1. 2012 v 8 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi; - v III. točki izreka zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženec dolžan tožniku povrniti 3.434,05 EUR stroškov nakupa medicinsko tehničnih pripomočkov za oskrbo stome in ostalih artiklov po predloženih računih B. d. o. o. in A. d. d., izdanih v obdobju od 23. 7. 2004 do 12. 9. 2011 ter delno po računu z dne 15. 12. 2011; in - v IV. točki izreka tožencu naložilo, da tožniku povrne 174,27 EUR stroškov postopka v 8 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožujeta obe stranki. Tožnik zoper zavrnilni, toženec pa ugoditveni del. 3. Tožnik se pritožuje zoper III. točko izreka in odločitev o stroških postopka v IV. točki izreka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Sodišču očita bistvene kršitve določb postopka, saj je odločitev oprlo na navedbe in dokaze, ki jih je toženec prvič podal šele v vlogi z dne 24. 11. 2015, to je po odločitvi Vrhovnega sodišča RS. Toženec je imel možnost te navedbe podati in dokaze predložiti že na prvem naroku za glavno obravnavo 13. 3. 2014 in ni niti zatrjeval niti dokazoval, da jih tedaj ni mogel podati iz opravičljivih razlogov. Odločitev je sodišče oprlo na toženčeve navedbe, da mu je lastnost zavarovanca iz naslova opravljanja samostojne dejavnosti prenehala 31. 1. 2000, šele 14. 9. 2011 pa se je ponovno prijavil v obvezno zavarovanje kot oseba z drugimi prihodki in s stalnim prebivališčem v Sloveniji. To pa je bilo navedeno, oziroma predloženo sodišču šele 24. 11. 2015. Odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dne 21. 1. 2013 je bila vročena tudi tožencu, ki je imel možnost dokaze predlagati že na prvem naroku, zato je bil prekludiran. Če sodišče ne bi upoštevalo teh navedb in dokazov, bi s tožbenim zahtevkom v celoti uspel. Sklicuje se na sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Psp 751/2007. Uveljavlja povrnitev stroškov pritožbe.

4. Zoper I. in II. točko izreka ter posledično zoper stroškovni sklep v IV. točki izreka pa se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec. Ne strinja se z obrazložitvijo sodišča, da je edini razlog, da je tožnik moral pri nabavi medicinsko tehničnih pripomočkov nastopati kot samoplačnik dejstvo, da so mu bile v tem času pravice iz zdravstvenega zavarovanja zadržane zaradi neplačanih prispevkov, ter da si zaradi tega tudi ni mogel izbrati osebnega zdravnika. Tožnik do 20. 2. 2012 sploh ni imel izbranega osebnega zdravnika. Po POZZ se izbira osebnega zdravnika prekine, če izgubi oseba lastnost zavarovanca za neprekinjeno najmanj 90 dni. Odjava iz zavarovanja za nazaj, z dnem 31. 1. 2000, je bila s strani toženca opravljena šele po izdaji odločbe z dne 21. 1. 2013, torej do tedaj ni bil brez lastnosti zavarovanca, oziroma je bil vključen v obvezno zavarovanje, in bi kljub neplačanim prispevkom lahko uveljavil pravico do izbire osebnega zdravnika. Že v 78.a členu ZZVZZ je določeno, da imajo zavarovanci kljub neplačanim prispevkom pravico do nujnega zdravljenja. Le-to pa lahko nudi tudi osebni zdravnik. Za uveljavljanje pravice do medicinsko-tehničnih pripomočkov je, tudi po sodbi Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 67/2015, potrebna naročilnica. Le-ta pa bi tožniku bila izdana, če bi imel osebnega zdravnika. Izbira osebnega zdravnika je stvar tožnikove proste izbire, vendar predpogoj za to, da bi lahko uveljavljal pravice iz obveznega zavarovanja, to je izdajo naročilnice za medicinsko tehnični pripomoček. Neplačilo prispevkov ni razlog, da tožnik ne bi mogel opraviti izbire osebnega zdravnika, saj je imel v tem času lastnost zavarovanca obveznega zdravstvenega zavarovanja. Poleg tega se sodišče zmotno sklicuje le na 6. točko 3. odstavka 103. člena POZZ, ki se nanaša le na zavarovance iz 25. člena ZZVZZ, to je osebe, ki niso prostovoljno zavarovane.

5. Pritožba tožnika je utemeljena, pritožba toženca ni utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004, 10/2004), in na pravilno uporabo materialnega prava.

7. Ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava neutemeljeno zavrnilo povračilo stroškov medicinsko tehničnih pripomočkov, nabavljenih v obdobju od 23. 7. 2004 do 13. 9. 2011 v III. točki izreka sodbe. Odločitev v I. in II. točki izreka sodbe pa je materialnopravno pravilna. Pri tem ni zagrešilo tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Z uveljavljanjem relativne kršitve določb postopka pa je tožnik prekludiran.

K predmetu spora

8. V tej zadevi, ko tožnik izpodbija pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca z dne 28. 12. 2012 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 20. 3. 2012 v 2. točki izreka, je sporno, ali je tožnik upravičen do povračila stroškov v obdobju od 23. 7. 2004 do 10. 1. 2012 nabavljenih medicinsko tehničnih pripomočkov za oskrbo stome v višini 4.002,22 EUR.

9. Pritožbeno sodišče je v obravnavnem primeru enkrat že odločalo. S sodbo, opr. št. Psp 292/2014 z dne 13. 11. 2014, je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje(1) , s katero je bil tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb in povračilo stroškov medicinsko tehničnih pripomočkov zavrnjen. Nabava medicinsko tehničnih pripomočkov, ki jih je tožnik kupoval brez veljavnih naročilnic in samoplačniško, ker ni imel urejenega zdravstvenega zavarovanja, ni bila izvedena po postopku, ki ga določajo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ, Ur. l. RS, št. 30/2003 s spremembami).

10. Vrhovno sodišče RS je s sklepom, opr. št. VIII Ips 67/2015 z dne 14. 11. 2015, ugodilo tožnikovi reviziji, obe sodbi razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Soglašalo je s stališčem, da tožnik, ker ni imel veljavne naročilnice, ki bi jo izdal osebni zdravnik, medicinskih pripomočkov ni nabavil po postopku, določenem za uveljavljanje pravice v breme zavoda, in poudarilo, da ni nepomembno, zakaj je medicinske pripomočke nabavljal na ta način. Opozorilo je na 78.a člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami ) in sodišču prve stopnje naložilo, da v ponovljenem postopku ugotovi, ali bi tožnik kljub razlogom, ki so vplivali na zadržanje njegovih pravic iz zdravstvenega zavarovanja, mogel pridobiti veljavno naročilnico za nabavo medicinskih pripomočkov in ali je imel ob vložitvi zahteve za povrnitev stroškov poravnane prispevke iz naslova zdravstvenega zavarovanja.

11. Sodišče prve stopnje je v novem postopku presodilo, da tožnik od 31. 1. 2000 do 13. 9. 2011 sploh ni bil vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje, in del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na povračilo stroškov medicinsko tehničnih pripomočkov, nakupljenih v tem obdobju, iz tega razloga zavrnilo. Takšna presoja sodišča prve stopnje je po stališču pritožbenega sodišča zmotna. Pravilno pa je presodilo, da je imel tožnik od 14. 9. 2011 do 10. 1. 2012 lastnost zavarovanca obveznega zdravstvenega zavarovanja, in ob ugotovitvi, da so bili poravnani prispevki, utemeljeno naložilo tožencu, da mu stroške iz tega obdobja povrne.

K pritožbi tožnika zoper zavrnilni del sodbe (III. točka izreka)

12. Tožnik je s pritožbenim očitkom, da je sodišče prve stopnje sodbo oziroma njen izpodbijani del oprlo na dejstva in dokaze, ki jih je toženec brez utemeljenega razloga predložil šele v ponovljenem postopku, pri čemer izpostavlja zlasti odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dne 21. 1. 2013, prekludiran.

13. Pritožbeno sodišče sicer soglaša s tožnikom, da smejo stranke v ponovljenem sojenju na prvem naroku nove glavne obravnave navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti, oziroma predložiti. Tako je namreč določeno v 2. odstavku 362. člena ZPP v zvezi s 383. členom ZPP in pomeni, da so stranke glede podajanja novot v ponovljenem sojenju, razen kadar gre za opravičene razloge, prekludirane.

14. Odločbo z dne 21. 1. 2013, izpis zavarovanja in prijave ter odjave v oziroma iz zavarovanja na obrazcih M1 in M2 je toženec res predložil šele v ponovljenem sojenju, skupaj s pripravljalno vlogo z dne 26. 11. 2015. Tudi navedbe o tem, da je bila tožniku za nazaj izbrisana lastnost zavarovanca, je toženec prvič podal šele v tej pripravljalni vlogi. Vloga z dne 26. 11. 2015 je bila tožniku vročena 27. 11. 2015. Tožnik je na to pripravljalno vlogo tudi odgovoril s svojo vlogo z dne 8. 12. 2015. Vendar v postopku pred sodiščem prve stopnje tožnik ni, niti v vlogi z dne 8. 12. 2015 niti na prvem naroku nove glavne obravnave dne 10. 12. 2015, uveljavljal, da je toženec s podajanem teh navedb in predložitvijo teh dokazov prekludiran po 286. členu ZPP. Na podlagi 286.b člena ZPP mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.

15. Pomeni, da pritožbeno sodišče očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 362. in 383. členom ZPP ne sme upoštevati. Zato je brezpredmetno tudi tožnikovo sklicevanje na odločitev pritožbenega sodišča v zadevi opr. št. Psp 751/2007. 16. Tožnikova pritožba pa je utemeljena iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje je namreč prav na podlagi odločbe z dne 21. 1. 2013 zmotno presodilo, da tožnik od 31. 1. 2000 do 13. 9. 2011 sploh ni bil vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje.

17. Z odločbo z dne 21. 1. 2013 je bilo odločeno, da tožniku preneha lastnost zavarovanca iz naslova opravljanja samostojne pridobitne dejavnosti na podlagi 6. alineje 1. odstavka 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. št. RS, št. 106/99 s spremembami)(2) z dnem 31. 1. 2000. Torej je bilo za nazaj ugotovljeno le prenehanje lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Toženec je nato tožnika 1. 2. 2013 na podlagi odločbe z dne 21. 1. 2013 za nazaj, od 31. 1. 2000 do 13. 9. 2011, odjavil tudi iz zdravstvenega zavarovanja. Bistvenega pomena pa je, da je bila ta odločba izdana, in torej tudi odjava iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za nazaj narejena šele po dokončnosti izpodbijane odločbe toženca. V socialnih sporih je namreč obseg sodne presoje vezan na dejansko stanje, kot je obstajalo v času do dokončnosti izpodbijanega posamičnega upravnega akta. V času do izdaje izpodbijane dokončne odločbe 28. 12. 2012 pa je tožnik nedvomno imel lastnost zavarovanca zdravstvenega zavarovanja. Ne nazadnje že sam toženec v pritožbi opozarja, da je tožnik lastnost zavarovanca do dokončnosti izpodbijane odločbe imel. Prav iz tega razloga se je v postopku sploh odprlo vprašanje, ali je imel tožnik tudi poravnane prispevke za to zavarovanje. Prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje so seveda dolžni plačevati le zavarovanci.

18. Po 78.a členu ZZVZZ se zavarovancem iz 4., 5., 6., 7., 8., 11., 12., 13., 14. in 20. točke 1. odstavka 15. člena tega zakona ter njihovim družinskim članom v času, ko nimajo poravnanih obveznosti plačevanja prispevkov, zadržijo njihove pravice do zdravstvenih storitev in denarnih dajatev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Do takrat lahko uveljavljajo na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja le nujno zdravljenje. Kot je poudarilo Vrhovno sodišče RS v sklepu opr. št. VIII Ips 67/2015, zaradi neplačanih prispevkov te pravice niso izgubljene, temveč le zadržane dokler obveznosti iz naslova neplačanih prispevkov niso poravnane. Ta določba zavarovancem omogoča, da pravice iz zdravstvenega zavarovanja, ki so bile zadržane, uveljavlja po poplačilu dolga.

19. Da je imel tožnik kot zavarovanec obveznega zdravstvenega zavarovanja ob vložitvi zahteve za povrnitev stroškov nabavljenih medicinsko tehničnih pripomočkov dne 16. 1. 2012 poravnane prispevke, pa izhaja že iz izpodbijane prvostopenjske odločbe z dne 20. 3. 2012, potrjene z dokončno odločbo z dne 28. 12. 2012. Toženec je namreč na podlagi vpogleda v svoje evidence že sam ugotovil, da je bil na osnovi potrdila Davčne uprave RS z dne 13. 1. 2012 opravljen izbris dolga, ter štel, da so bili prispevki iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja s tem v celoti poravnani. Zato je mogoče zaključiti, da so bili prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje ob vložitvi vloge z dne 16. 1. 2012 poravnani, ne pa pred 13. 1. 2012. 20. Prav zato tožnik v spornem obdobju pred 13. 1. 2012 ni mogel pridobiti veljavne naročilnice za nabavo predmetnih medicinsko tehničnih pripomočkov, kot je sicer določeno v 212. in naslednjih členih POZZ, in uveljaviti pravice do medicinsko tehničnih pripomočkov na način, kot ga določa POZZ.

21. Po 13. 1. 2012 in tudi na dan 16. 1. 2012 pa to ne velja več. To pa pomeni, da je tožnik upravičen do povračila stroškov medicinsko tehničnih pripomočkov za oskrbo stome. Vendar samo tistih, ki so pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

22. Z obveznim zavarovanjem je zavarovanim osebam po 23. členu ZZVZZ in 22. členu POZZ zagotovljeno plačilo pripomočkov v zvezi z zdravljenjem oziroma medicinskih pripomočkov. Tako ima zavarovana oseba po 89. členu pravico do pripomočkov za oskrbo stome, to je do podlog, vrečk in kompres. Tožnik je zato upravičen do povračila teh stroškov. Ostali pripomočki, to so mila, robčki, trakovi in kreme po računih 4. 8. 2004, 20. 8. 2004, 23. 7. 2009, 1. 4. 2011 in 15. 12. 2011, pa niso medicinsko tehnični pripomočki, ki bi predstavljali pravico iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, in tožnik iz tega razloga do povrnitve teh stroškov v znesku 97,80 EUR ni upravičen.

23. Ker je pritožba tožnika glede na navedeno delno utemeljena, ji je pritožbeno sodišče ugodilo in sodbo v izpodbijanem delu spremenilo tako, da se mu prizna povračilo stroškov medicinsko tehničnih pripomočkov v znesku 3.904,20 EUR, v preostalem (glede povrnitve 97,80 EUR) pa se tožbeni zahtevek zavrne.

K pritožbi toženca zoper ugoditveni del sodbe (odločitev v I. in II. točki izreka)

24. Neutemeljena pa je toženčeva pritožba zoper ugoditveni del sodbe. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno presodilo, da je imel tožnik od 14. 9. 2011 do 10. 1. 2012 lastnost zavarovanca obveznega zdravstvenega zavarovanja, in ob ugotovitvi, da so bili poravnani prispevki, na podlagi 78.a člena ZZVZZ utemeljeno odpravilo izpodbijani odločbi in tožencu naložilo, da tožniku povrne stroške v tem obdobju nabavljenih medicinsko tehničnih pripomočkov, razen nakupa mila po računu s 15. 12. 2011. 25. V tem obdobju je bil tožnik nedvomno vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje, in sicer na podlagi šifre zavarovanja 048, to je kot oseba z drugimi prihodki in stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki si sama plačuje prispevek po 20. točki 1. odstavka 15. člena ZZVZZ. Hkrati pa je toženec, kot že navedeno, v izpodbijani odločbi ugotovil, da so poravnani tudi prispevki za to zavarovanje, kar je sodišče prve stopnje sprejelo.

26. Pritožbeno sodišče soglaša tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da tožnik od 14. 9. 2011 do 10. 1. 2012 veljavne naročilnice za nabavo medicinsko tehničnih pripomočkov za oskrbo stome ni mogel pridobiti, oziroma te pravice uveljaviti na način, kot ga določa POZZ, samo zaradi tega, ker tedaj prispevki niso bili plačani, ne pa zato, ker ni imel izbranega osebnega zdravnika. Kot je pojasnil kasneje izbrani tožnikov osebni zdravnik, tožniku v času neurejenosti zdravstvenega zavarovanja, torej neplačanih prispevkov, veljavne naročilnice ne bi mogel izdati niti v primeru, da bi si osebnega zdravnika takrat izbral. Pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja po tem zakonu ima zavarovana oseba na podlagi 1. odstavka 80. člena ZZVZZ pravico do proste izbire zdravnika. Ker tožnik ob neplačanih prispevkih ne bi mogel pridobiti veljavne naročilnice tudi, če bi imel osebnega zdravnika, je pritožba toženca v tej smeri ostala brezuspešna.

27. Ob zavrnitvi toženčeve pritožbe zoper I. in II. točko izreka sodbe je pritožbeno sodišče, upoštevaje, da je tožnikova pritožba zoper III. točko izreka delno utemeljena, izpodbijano sodbo v III. točki spremenilo na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP, in jo zaradi jasnosti izreka v celoti oblikovalo na novo. Torej tako, da se odpravi dokončna odločba, prvostopenjska pa v II. točki izreka in tožniku prizna povračilo stroškov nakupa medicinsko tehničnih pripomočkov v znesku 3.904,20 EUR, kar je zahteval tožnik več ali drugače (povrnitev stroškov v znesku 97,80 EUR), pa se zavrne.

K stroškom postopka

28. Ob spremenjeni prvostopenjski sodbi je tožnik s tožbenim zahtevkom, razen v sorazmerno majhnem delu, uspel. Zato je bilo potrebno hkrati spremeniti tudi IV. točko izreka izpodbijane sodbe in odločiti, da je toženec v skladu s 3. odstavkom 154. člena ZPP dolžan tožniku povrniti stroške postopka na prvi stopnji v skupnem znesku 1.015,80 EUR.

29. Pri odmeri je pritožbeno sodišče na podlagi Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008 s spremembami) upoštevalo vrednost spornega predmeta in priznalo nagrado za postopek po tar. št. 3100 v znesku 230,10 EUR, za narok po tar. št. 3102 v znesku 212,40 EUR, za postopek z revizijo po tar. št. 3300 v znesku 354,00 EUR, za stroške poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 v znesku 20,00 EUR, vse povečano za 22 % DDV v znesku 179,60 EUR, in kilometrino na relaciji C. - D. - C., priglašeno za en narok v znesku 16,65 EUR. Ni pa priznalo nagrade za izdelavo in izročitev dokumentov po tar. št. 6000, ker ti stroški niso niti specificirani niti dokazani.

30. Ker je tožnik s pritožbo, razen v sorazmerno majhnem delu, uspel, mu je toženec dolžan povrniti stroške pritožbe v znesku 299,60 EUR, odmerjene glede na vrednost predmeta po izpodbijanem delu sodbe. In sicer 225,60 EUR nagrade za postopek z rednim pravnim sredstvom po tar. št. 3210, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20,00 EUR in 22 % DDV v znesku 54,00 EUR. Iz istih razlogov kot pri stroških postopka na prvi stopnji, pritožbeno sodišče ni priznalo priglašene nagrade za izdelavo in izročitev dokumentov.

(1) sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. V Ps 430/20143 z dne 13. 11. 2014. (2) Po 6. alineji 1. odstavka 15. člena ZPIZ-1 se obvezno zavarujejo osebe, ki kot svoj edini ali glavni poklic v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo drugo dovoljeno dejavnost.