Jedro

Dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi ne more uspešno izpodbijati pravilnosti vročitve evropskega plačilnega naloga (kot izvršilnega naslova) oziroma uveljavljati razlogov, zaradi katerih se z evropskim plačilnim nalogom pred prejemom sklepa o izvršbi ni nikoli seznanil. V postopkih izdaje evropskega plačilnega naloga se uporabljajo posebni standardni obrazci, ki so na spletnih straneh Evropske unije objavljeni v vseh uradnih jezikih držav članic Evropske unije. Zaradi standardizirane oblike teh obrazcev v večini primerov ni nobene potrebe po dodatnem preverjanju v njih izpolnjene vsebine oziroma praviloma ni nobenih zahtev po kvalificiranem prevodu obrazcev.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 1. točki izreka v delu, v katerem se odločitev o zavrnitvi ugovora nanaša na izterjavo glavnice v znesku 400,00 EUR in zakonskih zamudnih obresti od vseh zneskov, glede katerih je bila dovoljena izvršba (2.929,08 EUR, 367,82 EUR in 400,00 EUR), ter glede stroškovne odločitve v 2. točki izreka razveljavi, in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek; v preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi (to je glede zavrnitve ugovora zoper sklep o izvršbi glede izterjave glavnic v zneskih 2.929,08 EUR in 367,82 EUR).

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika z dne 12. 7. 2017 kot neutemeljen in potrdilo sklep o izvršbi z dne 26. 6. 2017 (1. točka izreka) ter dolžniku naložilo, da je upniku dolžan povrniti 85,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do plačila (2. točka izreka).

2. Dolžnik je zoper ta sklep po pooblaščencu vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Višjemu sodišču predlaga, naj sklep spremeni tako, da ugovoru zoper sklep o izvršbi ugodi ter predlog za izvršbo zavrne oziroma zavrže, podredno pa, naj sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vse z neugodno stroškovno posledico za upnika. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščenki višjemu sodišču predlaga, naj dolžnikovo pritožbo zavrne kot neutemeljeno s stroškovno posledico. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

6. Dolžnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da se sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni opredelilo do vseh njegovih ugovornih navedb, ki so bistvenega pomena za ta postopek. Dolžnik je namreč v ugovoru med drugim uveljavljal tudi, da vsi zneski, kot so navedeni v sklepu o izvršbi, niso predmet evropskega plačilnega naloga (to je izvršilnega naslova v konkretnem primeru), ter da iz listin, priloženih k predlogu za izvršbo, tudi ni razbrati podlage za zakonske zamudne obresti, kot jih zahteva upnik. Sodišče prve stopnje pa se je v razlogih izpodbijanega sklepa opredelilo le glede upnikove upravičenosti za izterjavo glavnic v zneskih 2.929,08 EUR in 367,82 EUR (pravilno je pojasnilo, da sta ta dva zneska navedena v predlogu za izvršbo priloženih listinah, to je v obrazcih e-pravosodja, ki jih je štelo kot verodostojne), medtem ko se glede upnikove upravičenosti za izterjavo glavnice v znesku 400,00 EUR (tretja glavnica v predlogu za izvršbo) in zakonskih zamudnih obresti od vseh zneskov, glede katerih je dovolilo izvršbo (2.929,08 EUR, 367,82 EUR in 400,00 EUR) od 12. 6. 2017 dalje, ni opredelilo.

7. S tem, ko je sodišče prve stopnje določene dolžnikove ugovorne navedbe, ki niso očitno pravno nepomembne, prezrlo, je dolžnika prikrajšalo za celovito in preverljivo vsebinsko obravnavo njegovega ugovora zoper sklep o izvršbi, to pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki terja delno razveljavitev izpodbijanega sklepa v 1. točki izreka (to je v delu, v katerem se odločitev o zavrnitvi ugovora nanaša na izterjavo glavnice v znesku 400,00 EUR in zakonskih zamudnih obresti od vseh zneskov, glede katerih je bila dovoljena izvršba), posledično pa je potrebna tudi razveljavitev stroškovne odločitve v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa, saj je odločitev o stroških ugovornega postopka odvisna od dolžnikovega končnega uspeha z ugovorom. Ob delni razveljavitvi izpodbijanega sklepa je višje sodišče sprejelo tudi odločitev o vrnitvi zadeve v razveljavljenem obsegu sodišču prve stopnje v nov postopek, saj ugotavlja, da glede na naravo postopkovne kršitve te kršitve sámo ne more odpraviti (do vseh ugovornih navedb dolžnika se je kot prvo dolžno opredeliti sodišče prve stopnje), obenem pa ocenjuje, da zaradi delne vrnitve zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje nobena od strank ne bo utrpela hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (prvi in drugi odstavek 354. člena v zvezi s 366. členom in 3. točko 365. člena ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. V preostalem delu dolžnikova pritožba ni utemeljena, saj se je sodišče prve stopnje glede ostalih dolžnikovih ugovornih navedb, ki so to terjale, opredelilo v zadostni meri in dovolj jasno, pri sklicevanju sodišča na evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov oziroma Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta ES št. 805/20014 z dne 21. 4. 2014 (pravilno: Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov) pa gre le za očiten lapsus, ki ni vplival na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve v nerazveljavljenem delu. V vsej preostali obrazložitvi izpodbijanega sklepa namreč sodišče prve stopnje omenja evropski plačilni nalog.

9. V razlogih izpodbijanega sklepa tako sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je evropski plačilni nalog, na podlagi katerega je bila dovoljena predmetna izvršba, po pravilni vročitvi dolžniku dne 16. 2. 2017 na naslovu stalnega prebivališča po A. A. zaradi dolžnikove nevložitve ugovora dne 27. 4. 2017 postal izvršljiv, kot izhaja iz obrazca G-Potrdilo o izvršljivosti. Vse dolžnikove pritožbene navedbe v zvezi z nepravnomočnostjo in neizvršljivostjo ter nepravilno vročitvijo evropskega plačilnega naloga so zato neutemeljene. Ob tem višje sodišče dodatno pojasnjuje, da dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi ne more uspešno izpodbijati pravilnosti vročitve izvršilnega naslova (to je evropskega plačilnega naloga) oziroma uveljavljati razlogov, zaradi katerih se z izvršilnim naslovom pred prejemom sklepa o izvršbi dejansko ni nikoli seznanil, temveč so temu namenjena druga pravna sredstva izven predmetnega postopka, za katera pa dolžnik ni zatrjeval, da bi jih bil pravočasno uporabil in z njimi tudi dejansko uspel doseči razveljavitev pravnomočnosti in izvršljivosti konkretnega izvršilnega naslova (primerjaj VSL sklep I Ip 2435/2015 z dne 2. 9. 2015).

10. Prav tako ni mogoče pritrditi pritožbeni kritiki, da sodišče prve stopnje ni navedlo ničesar v zvezi z dolžnikovimi ugovornimi navedbami o listinah v tujem (italijanskem) jeziku, ki so bile priložene k predlogu za izvršbo ter niso prevedene v slovenski jezik. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu do teh ugovornih navedb opredelilo v zadostni meri s tem, ko je navedlo, da iz predlogu za izvršbo priloženih dokumentov izhaja, da gre za obrazce e-pravosodja, ki so opremljeni z italijanskimi žigi in podpisi uradnih oseb, kar vse izkazuje, da gre za verodostojne listine. Ob tem gre dodati, da se v postopkih izdaje evropskega plačilnega naloga uporabljajo posebni standardni obrazci, ki so na spletnih straneh Evropske unije objavljeni v vseh uradnih jezikih držav članic Evropske unije, zaradi standardizirane oblike teh obrazcev pa v večini primerov ni nobene potrebe po dodatnem preverjanju v njih izpolnjene vsebine oziroma praviloma ni nobenih zahtev po kvalificiranem prevodu obrazcev v uradni (ali kak drug sprejemljiv) jezik države članice izvršbe (primerjaj 2. točko 21. člena Uredbe (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog).

11. Ostale pritožbene navedbe, do katerih se višje sodišče ni opredelilo posebej, za presojo pravilnosti in zakonitosti nerazveljavljenega dela sklepa niso pravno pomembne (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Ker je dolžnikova pritožba v delu, v katerem ji višje sodišče ni ugodilo, neutemeljena, jo je višje sodišče v tem delu zavrnilo in sklep v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu (to je glede zavrnitve ugovora zoper sklep o izvršbi glede izterjave glavnic v zneskih 2.929,08 EUR in 367,82 EUR) potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o tistem delu ugovora zoper sklep o izvršbi, ki se nanaša na dolžnikovo nasprotovanje izterjavi glavnice v znesku 400,00 EUR in zakonskih zamudnih obresti od vseh zneskov, glede katerih je bila dovoljena izvršba (2.929,08 EUR, 367,82 EUR in 400,00 EUR). Ob tem naj sodišče prve stopnje dosledno upošteva načelo formalne legalitete, po katerem je izvršba lahko dovoljena le za tiste obveznosti, ki so iz izvršilnega naslova (evropskega plačilnega naloga) nedvoumne razvidne (primerjaj 17. in 21. člen ZIZ ter VSM sklep I Ip 622/2015 z dne 24. 9. 2015). Sodišče prve stopnje naj nato upoštevaje dolžnikov končni uspeh z ugovorom zoper sklep o izvršbi tudi ponovno odloči o stroških ugovornega postopka, sprejme pa naj tudi odločitev o stroških pritožbenega postopka, ki je bila pridržana za končno odločbo. Vse sprejete odločitve naj sodišče prve stopnje ustrezno utemelji, tako da bo mogoče preizkusiti njihovo pravilnost in zakonitost. 14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se zaradi delne razveljavitve izpodbijanega sklepa pridrži za končno odločbo (četrti v zvezi s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 8 (osmih) dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v delu, v katerem je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena.

Če je pritožba vložena po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, ker je sodišče druge stopnje delno razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo v razveljavljenem obsegu vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko sámo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko sámo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.